Ustrezen zapis imen ruskih, poljskih in ukrajinskih mest

Moderator

Vprašanje:

V spominih avstro-ogrskega vojaka in nato ruskega vojnega ujetnika v letih 1914 do 1920 skušam za predstavitev njegove poti od Galicije do skrajnega vzhoda Uzbekistana izbrati z današnjega stališča ustrezen zapis zemljepisnih imen – srečujem se namreč z nemškimi poimenovanji poljskih in ukrajinskih mest (Stetin, Lemberg, Tarnopol), z dilemo glede ukrajinsko-ruske/ukrajinsko-poljske variante (Lvov/Lviv, Ternopol/Ternopil; Grodek/Horodok) in tudi z vprašanjem, ali cirilični zapis le prečrkovati ali imena podomačiti (Brody/Brodi, Peremyšljany/Peremišljani; kako prevzemati ruski »je« – Egorevsk/Egorjevsk, Dneper/Dnjeper ...).
Rada bi, da bi bilo poenoteno. Mi lahko, prosim, svetujete?

Točke na poti AO vojaka in ruskega ujetnika 1914–1920
Remšnik – Maribor – Pragersko – Ptuj – Kotoriba – Budimpešta
Grodek (Jagiellonski)/Horodok – Strij – Przemyśl – Peremišljani/Peremyšljany– Lemberg/Lvov/Lviv
Tarnopol/Ternopol/Ternopil – Brodi – Kijev – Moskva – Egorevsk – Rjazan – Kotelnič – Kostroma – Orenburg
Kazalinsk/Kazali – Zlata Orda (kraj?) – Taškent – Skobelev/Fergana – Margilan
Aralsk/Aral – Čelkar/Šalkar – Aktobe – Orenburg – Perevolocki (orenburška oblast) – (Dol(n)ja) Barabanovka – Samara
Moskva – Leningrad/Sankt Peterburg – Narva (Estonija) – Rewal (Poljska) – Stetin/Szczecin/Ščečin (Poljska) – Berlin – Leipzig – Dunaj – Semmering – Gradec – Maribor
Točke na poti njegovega sina nemškega vojaka 1944
Maribor – Kufstein – Landeck – Salzburg – sotočje reke Prut in potokov Zonka in Ščepetov med ukrajinskima vasema Jamna in Mikuličin, v predmestju mesta * v Ivano-Frankivski oblasti v okrožju Nadvirna v Ukrajini – Kolomeja/Kolomija – Tatariv

Odgovor:

Edini zapisi, ki jih je treba popraviti, so Egorevsk >> Jegorevsk (ruski e na začetku besede se izgovarja kot [je], pri prevzemanju iz nelatiničnih pisav pa izgovor upoštevamo tudi v zapisu), poljski Grodek >> Gródek in nemški Stetin >> Stettin (pri prevzemanju iz latiničnih pisav upoštevamo izvorni zapis z vsemi diakritičnimi znamenji, podvojenimi črkami ipd.).

Drugo, nekoliko bolj zapleteno vprašanje je izbor dvojnice v paru, kjer jih predlagate. Tu v osnovi ne gre za jezikovno, temveč delno zgodovinsko, delno pa (s sodobnega vidika) geopolitično vprašanje oz. morda tudi vprašanje politične korektnosti.

Časovno gre za obdobje prve svetovne vojne, po kateri je Avstro-Ogrska razpadla, oživljena je bila od konca 18. stoletja med Prusijo, Avstrijsko cesarstvo in Ruski imperij razdeljena Poljska, pri čemer je bila glede na sedanje stanje bolj vzhodno: obsegala je zahodni del današnje Ukrajine in Belorusije, ne pa tudi večine svoje današnje obale Baltskega morja, ki je pripadala Prusiji oz. Nemčiji. Kazahstan, Uzbekistan ipd. so bili deli Ruskega imperija oz. po revoluciji sovjetske Rusije z rusko administracijo in poimenovanji. Podobno velja za obdobje do konca druge svetovne vojne.

Temeljna odločitev pri predlaganih dvojnicah je torej, ali boste upoštevali

takratno stanje in nadzor nad določenim ozemljem in s tem pripadajoče poimenovanje ali
sodobno poimenovanje glede na to, kateri državi ozemlje pripada danes.

Če želite bolj zgodovinsko perspektivo, potem je prva možnost morda boljša rešitev – če velja obratno, pa druga. Če format to omogoča, lahko v teh primerih drugo izmed dvojnic navedete v sprotni opombi s pojasnilom tipa »današnje poimenovanje je / takratno poimenovanje je bilo«.

Ime		Predlog popravka
Grodek	>>	Verjetno *Gródek*
Strij	>>	Zgodovinsko in med obema vojnama je bilo to poljsko ozemlje; poljsko (latinično) poimenovanje je *Stryj*.
Peremišljani	>>	Enako: tedaj poljsko ozemlje, zato *Przemyślany*.
Tarnopol/Ternopol		Podobno; prva varianta je poljska, dvojnica je ruska, v sodobni rabi je Ternopil.
Egorevsk	>>	*Jegorevsk* (ruski e na začetku besede [je]).
Kazalinsk/Kazali		Tedaj kot del Ruskega imperija prvo poimenovanje.
Skobelev/Fergana		Podobno, tedaj kot del Ruskega imperija prvo poimenovanje, danes drugo.
Aralsk/Aral		Zopet podobno vprašanje.
Čelkar/Šalkar		Podobno.
Dol(n)ja Barbanovka		Ne najdem izvirnika: gre morda za kraj »Nižnjaja Barbanovka« – če tako, potem se morfološko prilagodi le pridevnik: *Nižna Barbanovka*.
Leningrad / Sankt Peterburg		V obdobju 1914–1924 dejansko *Petrograd*:https://sl.wikipedia.org/wiki/Sankt_Peterburg.
Rewal (Poljska) – Stetin (Poljska) >>		Tedaj pod Prusijo/Nemčijo. Ali obe poimenovanji nemški: **Rewahl, Stettinali poljski: Rewal, Szczeczin**.

Domen Krvina (februar 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}