Ali kača ugrizne ali piči?

Moderator

Vprašanje:

Biologi vztrajajo, da kača ugrizne, ne piči, vendar pa je tako v SSKJ kot pravopisu navedeno, da kača piči. Prosim za pojasnilo.

Odgovor:

Omahovanje med različnimi poimenovanji obstaja že od nastanka slovenskega knjižnega jezika: v Dalmatinovi Bibliji (1584) je kača najpogosteje pičila, a tudi ugriznila ali vjedla, izrazi se navadno ujemajo s sočasno nemško rabo (v Luthrovi Bibliji kot prevodni predlogi).

Dalmatin: Ali potle grise, kakòr ena Kazha, inu pizhi kakòr en Madras. (Prg 23,32)
Luther: Aber dar nach beist er wie eine Schlange / Vnd sticht wie eine Ottern.

V dvesto let mlajšem katoliškem prevodu Biblije (Japelj, 1784) se je raba glagola pičiti še okrepila, najdemo pa še tudi glagola vjesti in najredkeje gristi. V izdajah Biblije iz 19. in začetka 20. stoletja pa lahko vidimo, da je povsem prevladal glagol pičiti, kar potrjuje tudi stanje v Korpusu zgodovinskih besedil IMP, ki vsebuje predvsem gradivo iz 19. stoletja in prav tako ob samostalniku kača izkazuje izrazito prevlado glagola pičiti, za gristi je izpričana le ena pojavitev.

V slovaropisju med drugimi razlikujemo splošne razlagalne in terminološke slovarje, pri čemer prvi popisujejo splošno rabo, kot jo zasledujemo v vsakdanjih besedilih, drugi pa obravnavajo strokovno izrazje oz. termine. Terminološki slovarji na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vedno nastajajo v sodelovanju strokovnjakov z obravnavanega področja in terminografov in so tudi namenjeni strokovni javnosti. Sodobni splošni razlagalni slovarji nastajajo na podlagi sodobnega gradiva iz najrazličnejših virov (periodika, leposlovje, stvarna besedila idr.) in popisujejo aktualno rabo, čeprav je mestoma v nasprotju s strokovno ustreznostjo, npr. v kemiji (fiziki) se glagol taliti uporablja le pri spremembi agregatnega stanja, medtem ko je v splošnem jeziku za to pogosto v rabi glagol topiti (npr. led/sneg --> voda), kar je z vidika terminologije neustrezno. Za označevanje tovrstnih neujemanj je v slovaropisni praksi na voljo več strategij. SP 2001 je med drugim mestoma uporabljal kvalifikator nestrok. (nestrokovno), npr. žárek [...] nestrok. poškodbe zaradi žarkov |strok. sevanja|. Najnovejši splošni razlagalni slovar eSSKJ pripravljamo leksikografi, determinologizirano leksiko pa vedno pregledajo tudi terminološki svetovalci.

Če opazujemo slovarska sestavka v SSKJ2 (enako že v SSKJ) in Slovenskem pravopisu 2001, res vidimo, da je v prvem slovarju naveden zgled kača piči, v drugem pa pik strupene kače. Slovarja v tem kontekstu ugriza ne navajata. Je pa razlaga glagola pičiti v SSKJ2 (enako že v SSKJ) dovolj široka, da zaobjame tudi to rabo glagola: 'z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje'. ePravopis v ponazoritvenem delu navaja tudi ugriz strupene kače.

Analiza sodobnih splošnih besedil pokaže, da je kača, ki piči, kar petkrat pogostejša od kače, ki ugrizne, zato se tudi v najnovejši izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) pri redakciji besede kača nismo mogli izogniti navedbi kolokacije kača piči, čeprav je na neustreznost z vidika stroke opozoril tudi naš terminološki svetovalec. Je pa v nadaljevanju navedena tudi kolokacija kača ugrizne.

Tudi v maturantskem branju za letošnji esej se najde pri Kocbeku tale navedek:

Vedel je, da se je takrat, ko ga je kača pičila, spojil s skrivnostjo človeškega duha, ki se ne more rešiti zla in trpi zavoljo njega. (E. Kocbek, Blažena krivda, Strah in pogum, 1951).

Predstava pika kače je v splošnem dojemanju tako običajna, da je prišlo tudi do frazeologizacije, prim. frazem kot bi koga pičila kača in paremijo Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. Variant frazeoloških enot z ugrizom ne zasledimo.

Mija Michelizza, Alenka Jelovšek, Domen Krvina (februar 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}