Ali sta besedi »kakovost« in »kvaliteta« sopomenki?

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni,
nedavno sem za neko revijo napisala komentar, v katerem sem omenjala kvaliteto zdravniškega dela in dejstvo, da niso vsi zdravniki enako kvalitetni. Pred objavo so besedo "kvaliteta" in "kvalitetni" zamenjali z besedama "kakovost (zdravniškega dela)" in "(niso vsi zdravniki enako) kakovostni". Menjava me je ob branju zmotila nekako zaradi subjektivnega občutka, da kljub sopomenskosti obeh besed le-ti nimata povsem enakega pomena - besedo kakovost razumem bolj kot za opisovanje predmetov/artiklov/živil (v nekem trgovinskem ali vsaj objektnem smislu), medtem ko se v kombinaciji "kakovost zdravniškega dela" (to še nekako gre) in sploh še bolj "niso vsi enako kakovostni" sliši kot popredmetenje osebnosti, o kateri govorimo. "Niso vsi zdravniki enako kvalitetni" se vsaj v mojem pojmovanju nanaša ne le na kakovost opravljene storitve, temveč tudi na zdravnikove osebnostne kvalitete (npr. natančnost, ematičnost...), ki pa seveda vplivajo na kvaliteto (kakovost) storitve. Zanima me, če gre le za moj subjektivni občutek in osebno rabo jezika, ali pa je v ozadju tudi dejanska razlika v pomenu (ki bi lahko npr. sledila iz kolektivne rabe jezika oz. omenjenih besed). Hvala za odgovor.

Odgovor:

Pomenski odmik, na katerega opozarjate, je delno opisan v SSKJ2 (enako že SSKJ, podobno tudi SP 2001):
Drugi pomen besede kvaliteta se nanaša na pozitivne lastnosti, značilnosti oseb, pri čemer je raba navadno v množini in okvalificirana kot publicistična.

kvalitéta -e ž (ẹ̑)

1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti /…/
2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet /…/

Kakovost v SSKJ2 (enako že SSKJ) tega pomena nima.

kakôvost -i ž (ó)

1. kar opredeljuje kaj glede na pozitivne lastnosti: predpisana kakovost surovin; oceniti kakovost mleka, sira /…/
2. kar opredeljuje kaj glede na veliko mero pozitivnih lastnosti; kvaliteta: pri izdelkih se zahteva tudi določena kakovost

Kasneje je prišlo do stilističnih priporočil in usmerjanja rabe od kvalitete h kakovosti in verjetno zaradi tega Sinonimni slovar slovenskega jezika teh pomenskih razlik ne opredeljuje:

kakôvost -i ž

1. kar kaj opredeljuje glede na pozitivne lastnostipojmovnik
   SINONIMI: kvaliteta, agr. boniteta, zastar. dobrota
2. kar kaj opredeljuje glede na veliko mero pozitivnih lastnosti
   SINONIMI: kvaliteta

kvalitéta -e ž
GLEJ SINONIM: kakovost, kakovost, odlika

Če si ogledamo aktualno rabo, ugotovimo, da frekvenčno močno prevladuje kakovost s 157.222 pojavitvami, medtem ko ima kvaliteta 34.640 pojavitev (podatki iz Gigafide 2.0). Tudi kolokacijska prekrivnost med tema dvema izrazoma (prim. sliko, pripravljeno z orodjem Sketch diff na podlagi korpusa Gigafida spodaj) je v veliki meri prekrivna, izstopa pa prevladujoča raba moralne kvalitete nad moralno kakovostjo, kjer se kot rahel pomenski odtenek verjetno ohranja razlikovanje med izrazoma, na katerega opozarjate.

V primerih kakovost zdravniškega dela in niso vsi zdravniki enako kakovostni je raba samostalnika kakovost in pridevnika kakovostni rahla pomenski odtenek obstaja, vendar pa gre v tem kontekstu za pomensko prekrivnost. Verjetno gre pri ubeseditvi kvalitetni/kakovostni zdravniki za poskus bolj »strokovnega« ubesedenja tega, kar imamo v mislih, ko rečemo, da je kdo dober zdravnik ali dobra zdravnica.

Mija Michelizza, Tina Lengar Verovnik, Domen Krvina, Urška Vranjek Ošlak (marec 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}