Jezikovna (ne)pravilnost slogana »Kaj je notri, šteje«

[Moderator]

Vprašanje:

Spoštovani, moti me McDonaldsov slogan, ki ga trenutno oglašujejo in ki se glasi:
"Kaj je notri, šteje."
Po mojem to ni slovnično pravilno. Pravilno bi bilo "Kar je notri, šteje."
Pisal sem jim že, ampak mi na vse kriplje pojasnjujejo, da je to pravilno.
Kaj pa vi mislite?
lp

Odgovor:

Poved Kaj je notri, šteje. vsebuje več redkejših pojavov, zaradi česar jo najverjetneje nekateri označujejo kot napačno, a je slovnično in pomensko ustrezna. Utemeljitev podajamo v nadaljevanju.

1. Izbira zaimka
Poleg podrednih veznikov podredja uvajajo še vprašalni zaimki (kaj, kako, kje) in oziralni zaimki (kar, kakor, kjer). Prvi uvajajo vsebinske stavke, drugi pa oziralne. Raba vprašalnih in oziralnih zaimkov se izključuje, razen pri paru kaj : kar.

Primeri rabe in razlike:
(1) Kdor išče, ta najde. – pravilno
(1a) Kdo išče, ta najde. – napačno
(2) Mnenja o tem, kje naj bo sedež pokrajine, so razdeljena. – pravilno
(2a) Mnenja o tem, kjer naj bo sedež pokrajine, so razdeljena. – napačno
(3) Najlepše je tu, kjer živim. – pravilno
(3a) Najlepše je tu, kje živim. – napačno

Izključevalnost rabe skoraj vseh vprašalnih in oziralnih zaimkov kaže tudi na različno rabo vsebinskih in oziralnih odvisnikov. Vprašalni zaimek (ki uvaja vsebinski odvisnik) se nanaša na (še) neznano vsebino: pri zgledu (2) bo lahko sedež pokrajine v mestu 1, mestu 2, mestu 3 … mestu X. Oziralni zaimek (ki uvaja oziralni odvisnik) se nanaša na točno določeno vsebino, ki jo definira oziroma zamejuje vsebina odvisnika. V zgledu (3) je najlepši zgolj in samo kraj, kjer živim, kar hkrati pomeni, da kjerkoli drugje ni tako lepo.

Pomembno je tudi poudariti, da oziralni zaimki uvajajo vse tipe odvisnikov (osebkov, predmetni, povedkovodoločilni, prilastkov, prislovni), vprašalni pa le osebkov, predmetni, povedkovodoločilni, prilastkov odvisnik, prislovnih pa ne.

Zaimka kaj in kar se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta: enako kot kje v zgledu (2) kaj izraža poljubnost stvari (v konkretnem primeru sestavin), kar pa enako kot kjer v zgledu (3) izraža le točno določen nabor stvari (v konkretnem primeru sestavin). Na to, da lahko v istih primerih uporabimo kaj in kar, kaže tudi to, da odvisnike s tema zaimkoma uvajajo isti glagoli (seznam glagolov, ki se uporabljata z obema zaimkoma, je na sliki spodaj).

Razlika na konkretnem primeru je torej:

• Kaj je notri, šteje. Možne sestavine so sestavina 1, sestavina 2, sestavina 3 … sestavina X. Ni nujno, da so notri vse sestavine (verjetno je pričakovano oziroma logično, da jih vsaj nekaj ni).
• Kar je notri, šteje. Štejejo zgolj in samo sestavine, ki so notri. O ostalih zgled ne govori.

Med kaj in kar je torej razlika, katerega pa uporabimo, je odvisno od tega, kaj hočemo povedati. Slovnično sta ustrezna oba. Glede na sporočilo, ki ga je posredoval McDonald's, je tu kaj pravilen.

Glagol šteti lahko uvaja odvisnike tako s kaj kot s kar, veliko pogosteje pa se pojavlja kar. Nekaj primerov:

• Ne šteje samo, kaj imate na nogah, ampak tudi, kako pridete na smučišče.
• Zanjo šteje le, kar že velja, torej samo že sprejeti in veljavni zakoni.

2. Vrstni red stavkov
Druga redkost tega primera je položaj odvisnika pred glavnim stavkom. Za vsebinske odvisnike (torej tudi te, ki jih uvajajo vprašalni zaimki) je običajneje, da stojijo za glavnim stavkom, a vseeno tak vrstni red stavkov ni napačen. Pomen povedi je torej, da je pomembno, kaj je notri, poudarek pa je na kaj. Táko branje nakazujejo tudi pribesedilne prvine, v konkretnem primeru fotografija prerezanega hamburgerja.

3. Pomen glagola šteti
Tretja redkost tega primera sta izbira in pomen glagola šteti v pomenu 'pomembno je': ta pomen je SSKJ opisan v frazeološkem gnezdu, v sodobni rabi pa se pojavlja pogosto, npr.: Šteje le zmaga.

Sklep
V zgledu Kaj je notri, šteje. je združenih več redkejših izraznih možnosti slovenščine, a so vse tri možne in ustrezne. Glede na sporočilo, ki ga je hotelo podjetje posredovati, je to storilo na ustrezen način.

Dejan Gabrovšek (marec 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}