Pisanje velikih in malih začetnic v stvarnem kazalu

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kakšno je pravilo glede velikih in malih začetnic v stvarnem kazalu. Vzemimo za primer prevod nekega priročnika iz angleškega jezika, v katerem se enote v stvarnem kazalu zapisane ali z veliko ali malo začetnico. Pri prenosu v slovenščino pa prevajalec vse enote zapiše z velikimi začetnicami. Je tak zapis ustrezen ali sledimo zapisu v izvirniku?

Odgovor:

Stvarna kazala v knjigah, napisanih v slovenščini, vsebujejo enote, ki jih večinoma zapisujemo z malo začetnico, saj gre navadno za občnoimensko besedje in terminologijo. Z veliko začetnico se zapisujejo le tiste besedne zveze, katerih prva sestavina je tvorjena iz lastnega imena.

Na primer (iz Slovenske slovnice):

ločni istovrstni vezniki 439
ločno (disjunktivno) brezvezje 649, priredje 646, 647, 648, 649, 650, 652
Logar-Riglerjeva preglednica narečnih skupin, narečij in govorov 783
logični osebek 608

V angleščini so pravila za stvarna kazala lahko drugačna, termini so tudi pogosto zapisani z veliko začetnico, zato je ta pogosteje uporabljena. Drugače pa je v imenskih kazalih, kjer so enote tudi v slovenščini vedno zapisane z veliko začetnico, saj gre za seznam osebnih lastnih imen.

Urška Vranjek Ošlak (marec 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}