Razlika pri sklanjanju imen »Abel« in »Karel«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, zakaj se ime Abel (rodilnik Abela) sklanja drugače, kot na primer ime Karel (rodilnik Karla). Zakaj se pri nekaterih imenih opušča samoglasnik, pri drugih pa ne?

Odgovor:

Izpadanje polglasnika, zapisanega s črko e, je v slovenskem jeziku predvidljivo, saj se pojavlja (1) v določenih končajih samostalnika (-ec in -ek, -elj in enj) in (2) pridevnika (-en in -ek ter -er), (3) vedno na koncu besede v soglasniškem sklopu nezvočnika in zvočnika (pekel, pesem), (4) včasih tudi dveh zvočnikov (sejem).

Nepredvidljivo je postalo, ko so se v slovenščini začele pojavljati pisno podomačene besede tujega izvora, ki so bile v zapisu enake slovenskim, vendar črka e v končaju sprva ni označevala etimološkega polglasnika, temveč samoglasnik e, ki pri pregibanju ne izpada. Takih samostalnikov naj bi torej ne sklanjali po vzorcu pekel – pekla, temveč z nespremenjeno osnovo kot gospel – gospela, mobitel – mobitela … Vendar je v jezikovni zavesti govorca slovenščine analogija (nalika) z domačimi besedami zelo močna in zato danes večino prevzetih samostalnikov s pisnim končajem -el sklanjamo s krajšanjem osnove (aksolotel – aksolotla, ansambel – ansambla, artikel – artikla …).

Navade so nekoliko drugačne pri lastnih imenih.

Ime Karl, ki ga izgovorimo [kárl] ali [kárəl], je po izvoru nemško, v slovenski (oz. slovanski, npr. češki, slovaški) različici Karel je med zvočnikoma na koncu besede izgovorjen polglasnik, zapisan z e, ki pri sklanjanju in pri tvorbi pridevnika z obrazilom -ov izpada: rodilnik Karla, prid. Karlov.
Vrivanje polglasnika v izglasni črkovni sklop je sicer neobvezno (zato izgovorna dvojnica), saj je – izhajajoč iz lestvice zvočnosti – zaporedje v zlogu, ki zahteva nizanje bolj zvočnih k manj zvočnim soglasnikom, v tem imenu povsem »pravilno« *a je bolj zvočen od r in r je bolj zvočen od l. Morda pa je e odraz tudi pisnega slovenjenja in osrednjeslovenske izreke.

Ime Abel (rod. Abela) je svetopisemsko ime, ki ima več razlag glede izvora, kar za utemeljitev načina sklanjanja ni nepomembno.

V Grabner-Haiderjevem Bibličnem leksikonu, ki ga je za slovenski jezik priredil Jože Krašovec s sodelavci (Mohorjeva družba 1984), sta Abelu pripisan hebrejski (Hebel = 'sapa, ničnost') in grški (Habel) izvor.

Po Slovarju osebnih imen Patricka Hanksa naj bi bilo ime hebrejskega izvora iz imena Hevel, ki pomeni ‘dih, sapa’.

V Enciklopediji svetopisemskega krščanstva (Teopedia) pa navajajo dve etimološki razlagi tega imena: po eni naj bi koren ab pomenil ‘vir’ in el ‘bog’, po drugi pa naj bi ime pomenilo ‘pastirja’, kar se sklada s svetopisemsko zgodbo o Abelu (pastirju) in Kajnu (poljedelcu), sinovih Adama in Eve (Gen 4:1-16).

Vse etimologije (tako tiste, ki menijo, da končaj el pomeni 'bog', kot tudi tiste, ki izvajajo ime iz Hevel ali Hebel) kažejo na to, da e v črkovnem končaju el ne označuje etimološkega polglasnika. A ne glede na to bi bilo ime Abel mogoče sklanjati tudi s skrajšano osnovo, tj. Abel, rod. Abla (kot se je uveljavilo pri prevzetem in popolnoma podomačenem samostalniku ansambel); in dejansko v rabi zasledimo tudi te pojavitve. A prevladujoča raba še vedno sledi svetopisemski. Najbrž k temu prispeva tudi to, da je ime Abel v Sloveniji redko (1. 1. 2024 jih je bilo le 30), poznamo ga večinoma kot ime svetopisemske osebe, zato na ohranjanje osnove pri sklanjanju imena zagotovo vpliva raba v Svetem pismu in teoloških besedilih, ki upošteva etimološko morfematiko imena:

Človek je spoznal svojo ženo Evo. Spočela je in rodila Kajna. [...] Nato je rodila njegovega brata Abela. In Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. [...] Gospod se je ozrl na Abela in njegovo daritev, na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. (Gen 4,1–16)

Ime Abel se razlikuje tudi od poslovenjenih imen Pavel in Savel (ki izhajata iz lat. Paulos in hebr. Šaul, lat. Saulus) in ju sklanjamo s skrajšano osnovo (rod. Pavla, Savla), pri sklanjanju pa je enako imenom Gabriel, Rafael, Michael ..., v katerih je pomen morfema el 'bog' (hebr. gaḇrīʾēl, rāp̄ā'ēl, mîḵāʾēl), ki pri sklanjanju vedno ostaja del osnove (rod. Gabriela, Rafaela, Michaela).

Helena Dobrovoljc (april 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}