Izgovor variant fonema /v/ in matura

Moderator

Vprašanje:

Katera varianta fonema v se izgovarja na začetku besede pred soglasnikom, npr. vnuk, vsak?

Po SP 2001 (člena 642 in 643) se izgovarja ustničnoustnični šumni zveneči/nezveneči w oz. (zlasti) pri počasnem govorjenju tudi u. Enako je v Toporišičevi Slovenski slovnici. V skladu s tem so tudi rešitve pravorečnih nalog na splošni maturi, npr. 5. naloga v preizkusu na jesenskem izpitnem roku l. 2023.
V Fonetiki 1 (Tivadar in Batista, 2019, str. 22) piše, da se v takem položaju izgovarja u.
V eSSKJ in v eSP je v izgovoru naveden dvoglasniški u, npr. pri geslu vnuk (eSSKJ) in vstaja (eSP).

Ker so podatki v temeljnih jezikovnih priročnikih različni, me zanima, kateri izgovor je glede na sodobna fonetična znanstvena spoznanja pravilen. Kaj naj se učijo dijaki, da na splošni maturi ne bodo oškodovani?

Odgovor:

Do dokončanja novega pravopisa so predstavljena pravila le smernice, razen če se državna maturitetna komisija odloči kako drugače, kot je zapisano v tradicionalni slovnici, in vas bo o tem najverjetneje tudi obvestila. Še prej je tako spremembo treba uveljaviti tudi v učnih načrtih.

Po našem védenju za zdaj glede fonema /v/ ostajajo v veljavi naslednja določila iz Slovenskega pravopisa 2001 (§ 642–) in Toporišičeve Slovenske slovnice (2000, prva izdaja 1976), in sicer:

Fonem /v/ se izgovarja na tri načine
(1) v izglasju ali za samoglasnikom kot dvoustnična varianta, imenovana dvoglasniška (siv [síu̯], sivka [síu̯ka], bral [bráu̯], bralca [bráu̯ca]);
(2) v obsoglasniškem položaju pred nezvenečimi nezvočniki kot nezveneča dvoustnična varianta (vprašati [ʍprašáti]);
(3) v obsoglasniškem položaju pred zvenečimi nezvočniki in zvočniki ter na koncu za zvočnikom (vbosti [wbôsti], vnuk [wnúk], barv [bárw]) kot zveneča dvoustnična varianta.

V pravilih SP 2001 (člen 643) je dodano temu še: »Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u.«

Zakaj razlike med priročniki?
Odločitev, da se opisano pravilo zlasti zaradi šolske rabe nekoliko poenostavi, je oprta na zavedanje, da je od učencev, dijakov, študentov pogosto pričakovano, da se tega pravila zgolj naučijo, le redko pa je bilo pravilo aplicirano na govorno realnost. Slovensko govoreči slušno težko zaznava vse opisane možnosti in pravzaprav prepozna le dve uresničitvi fonema /v/, in sicer (1) zobnoustnično (osnovno) in (2) dvoustnično (ali ustničnoustnično, u-jevsko), ki se pri bolj artikuliranem govoru ali počasnejšem govoru celo izenačuje z izgovorom samoglasnika u. Razlika med samoglasnikom u in dvoustnično varianto fonema /v/ je namreč le v zložnosti. Zato tudi odločitev, da se vse dvoustnične variante fonema /v/ tudi enotno označujejo, in sicer z znakom ⟨u̯⟩ (polkrožec nakazuje, da ne gre za glas, ki bi bil nosilec zloga). Temu sledita zdaj oba aktualna slovarja knjižnega jezika na portalu Fran – eSSKJ in ePravopisu.

Več o utemeljenosti teh sprememb si je mogoče prebrati v naslednjih delih:

Drago Unuk (2023): Fonetično-fonološki status fonema /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku. Jezikoslovni zapiski, 29(2), 37–75.

Hotimir Tivadar (1999): Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku, Slavistična revija 47.3, 341–361.

Tatjana Srebot Rejec (1999). Spet o zvočniškem sklopu. Jezik in slovstvo, letnik 45, številka 1/2, str. 47–49.

Pedagogom so pri podajanju tega poglavja glasoslovja novi opisi in predstavljene utemeljitve lahko v veliko pomoč, saj olajšajo razumevanje pravila.

Ker vas zanima še izgovor besede vnuk, pojasnimo še izgovor fonema /v/ pred zvočniki na začetku besede. V pravilih Pravopisa 8.0 so opisane uresničitve sklopov ⟨vj⟩, ⟨vr⟩, ⟨vl⟩, ⟨vn⟩ in ⟨vm⟩ na začetku besede v odvisnosti od zvočnosti/sonornosti zvočnikov (gl. člen 21), ki pomaga pri razumevanju izreke:

v sklopu z najbolj zvočnim zvočnikom j je zvočnik v lahko izgovorjen z zobnoustnično varianto (vjedati se [vjédati se]);
v sklopu z zvočnikoma l in r so raziskave pokazale na zobnoustnični ali dvoustnični izgovor (vlada [vláda/u̯láda], vreme [vrême/u̯rême] – v tradicionalnem zapisu kot vlada [vláda/wláda], vreme [vrême/wrême]);
v sklopu z najmanj zvočnima zvočnikoma n in m pa le na dvoustnični izgovor (vnema [u̯néma], vmes [u̯més] – v tradicionalnem zapisu kot vnema [wnéma], vmes [wmés]).

ePravopis sicer nastaja kot pravopisni slovar, ki gradivsko razširja oziroma ponazarja nastajajoča pravopisna pravila Pravopisa 8.0. Do njihovega dokončanja so sestavki označeni kot »predlogi«. Koristnost teh predlogov je zagotovo v tistih primerih (in začetni zvočniški sklopi so taki), ko besede ne najdete v veljavnem Slovenskem pravopisu 2001 ali pa vas zanima, ali so sodobnejše raziskave pokazale, da se jezikovne navade spreminjajo.

Helena Dobrovoljc (april 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}