Raziskovalno ali preiskovalno novinarstvo?

[Moderator]

Vprašanje:

Pri prebiranju raznih člankov na temo novinarstva, sem naletel na neenotno uporabo pridevnikov raziskovalno in preiskovalno novinarstvo. Zanima me, katera raba je pravilna – raziskovalno novinarstvo ali preiskovalno novinarstvo.

Odgovor:

Glagola raziskovati in preiskovati, iz katerih sta nastala pridevnika raziskovalen in preiskovalen, sta pomensko delno prekrivna. Raziskovati je po SSKJ2 's temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem', preiskovati pa je v 2. pomenu opredeljen kot 'zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo'.

Pridevnika raziskovalen in preiskovalen v slovenščini tvorita stalne besedne zveze, ki potrjujejo tovrstno delitev. V spletnem kolokacijskem slovarju (CJVT) so ob raziskovalen kot tipične navedene naslednje besede: raziskovalno delo, dejavnost, projekt, naloge ...; ob preiskovalen pa te: preiskovalni sodnik/-ca, komisija, urad, postopek, organi, zapor ...

Opredelitev pristopa v novinarstvu, ki je z angleškim terminom označen kot investigative journalism, je mnogo. Neodvisna mednarodna zveza Global Investigative Journalism Network povzema nekaj ključnih značilnosti: sistematično, poglobljeno in izvirno raziskovanje ter poročanje, pogosto o skritih ali prikritih zadevah, nemalokrat z obsežno uporabo javnih evidenc in podatkov, s poudarkom na socialni pravičnosti in odgovornosti.

Skupno z raziskovanjem je tovrstnemu novinarskemu pristopu torej temeljito in načrtno delo, opazovanje (kar je definicijska lastnost raziskovanja, gl. zgoraj), s preiskovanjem pa ga druži to, gre pogosto za zadeve, povezane z nezakonitostjo.

V besedilnem korpusu metaFida je za raziskovalno novinarstvo 1233 primerov, za preiskovalno novinarstvo pa 1079, raba je torej v trenutno največjem združenem korpusu uravnotežena. V korpusu znanstvenih besedil OSS in v korpusu zaključnih del KAS pa je razmerje drugačno, primerov za raziskovalno novinarstvo je približno pol manj kot primerov za preiskovalno novinarstvo (362 : 712 oziroma 261 : 483).

Ker gre za strokovni izraz, je smiselno pogledati tudi, kako ga uporabljajo slovenska novinarska stroka in mediji, ki pretežno uporabljajo tovrstni novinarski pristop. Pregled gradiva kaže, da gre izključno za rabo izraza preiskovalno novinarstvo. Najdemo ga zapisanega v opisih predmetov Novinarsko sporočanje 1 in 2 na dodipomskem študiju novinarstva na Fakulteti za družbene vede; uporabljajo ga na Društvu novinarjev Slovenije; v imenu ga ima medij Oštro (Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji), kot preiskovalno novinarstvo svoje delo opredeljujejo tudi na medijih Necenzurirano.si in Pod črto.

Če vprašanje zastavljate zaradi izbire izraza v lastnem besedilu, torej svetujemo, da sledite stroki in uporabljate v njej uveljavljeno preiskovalno novinarstvo.

Tina Lengar Verovnik (april 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}