Zapis telefonskih številk

Moderator

Vprašanje:

Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.

Vzemimo primer 017123456.

Ali je telefonska številka enovita in je ne smemo ločevati s presledki oziroma vezaji?
Recimo 01 712 34 56? Je tak zapis sploh dopusten?
Ali pa morda predlagate drugačno kombinacijo, recimo 01 712 3456?
Morda zapis z vezaji, kakor pri bančnih številkah?

Odgovor:

Telefonske številke na krajši način

Pišemo jih različno glede na vrsto omrežja, ki mu pripadajo: v stacionarnem omrežju dvema števkama, ki sta kdaj zapisani v oklepajih, ker nista vedno obvezni, sledi sedem števk v nizih 3 + 2 + 2 števki ali 4 + 3 števke: 01 561 30 11 ali (01) 561 30 11 ali 01 4706 168. V mobilnem omrežju začetnim trem števkam (številki operaterja) sledijo praviloma dvakrat tri števke: 031 376 985. V mednarodnem zapisu pred katero koli od teh številk, s tem da vodilne ničle ne upoštevamo, dodamo +386 ali 00386: +386 1 561 30 11 ali 00386 31 376 985.

Daljša razlaga pa je takale:

Telefonske številke (ali naročniške številke v telekomunikacijskem omrežju) se v Sloveniji pišejo praviloma tako, da so s presledki razdeljene na nize, zaradi česar so bolj pregledne, lažje jih izgovarjamo (narekujemo) in si jih lažje zapomnimo. Če bi bile zapisane tekoče, brez vmesnih presledkov, bi bile nepregledne in nerodne za izgovarjanje, zato je odsvetovan način zapisa _ 38631376985_, čeprav je tak recimo v mobilnih napravah.

Številke stacionarnih (tudi fiksnih) telefonov in faksne številke v Republiki Sloveniji večinoma pišemo na začetku z dvoštevčno številko področne (tudi območne) kode (nekdaj smo ji pravili omrežna skupina), ki ji sledi praviloma sedem števk, številke mobilnih telefonov pa s trištevčno številko mobilnega operaterja, ki ji največkrat sledi šest števk:

01 561 30 11 ali 031 376 985

Številka področne kode v stacionarnem omrežju, sestavljena iz dveh števk, je kdaj zapisana v oklepajih, nekateri pa za njo pišejo stično poševnico, kar je manj primerno. Če je področna koda kličočega in klicanega uporabnika ista, lahko namreč pri klicanju ti dve števki izpustimo:

(01) 561 30 11, slabša možnost pa je 01/561 30 11

Števke v številkah stacionarnih telefonov so kdaj razporejene v drugače oblikovane nize, tako da lahko zadnje tri števke pomenijo recimo interno številko znotraj večje organizacije, v kateri imajo vsi telefonski priključki enak začetni del telefonske številke:

01 4706 168

Številke mobilnih telefonov so praviloma zapisane v nizih s po tremi števkami:

031 376 985

Če je preostanek številke za več številkami mobilnega operaterja enak, je to mogoče napisati na dva načina:

031/041/051 18 18 18

ali manj primerno, ker se lahko tepe z obliko (01) 561 30 11 iz načina v stacionarni telefoniji in bi bilo razumljeno narobe:

(031, 041, 051) 18 18 18

V taki številki nekateri za nizom prvih treh števk pišejo poševnico, kar je manj primerno; namesto nje je boljši presledek:

031/376 985

Marsikdaj so številke nanizane še drugače:

090 93 9826 ali 090 93 98 26

ali še krajše

080 8000 ali 080 80 00

ali spredaj sploh brez področne kode

112 ali 1987

Če telefonsko številko zapišemo za mednarodno rabo, ima obliko, kakršna je vnesena tudi v telefone s samodejnim klicanjem, le da s presledki; začetni plus ( ) nadomešča dve vodilni ničli, ki prav tako kot plus stojita tik pred mednarodno klicno kodo, ki je za Slovenijo 386:

+386 1 561 30 11 ali 00386 1 561 30 11

ali za mobilno številko

+386 31 376 985 ali 00386 31 376 985

Mešani zapis – za tujino in hkrati za Republiko Slovenijo – je precej zapleten in zahteva več pozornosti pri razbiranju in tudi pri glasnem branju (ali narekovanju), obakrat seveda z možnima dvema vodilnima ničlama namesto plusa:

+386 (0)1 561 30 11 – to je kombinacija zapisov +386 1 561 30 11 in 01 561 30 11

ali

+386 (0)31 376 985

Telefonske številke beremo na glas tako, da upoštevamo zapisane nize, med katerimi je prijazno delati nekaj daljše premore. Pri izgovarjanju posameznih števk so posebnost nizi z vodilno ničlo:

01 561 30 11
nič, ena – pet, šest, ena – tri, nič – ena, ena

ali

nič, ena – petsto enainšestdeset – trideset – enajst

ali

031 376 985
nič, tri, ena – tri, sedem, šest – devet, osem, pet

ali

nič, enaintrideset – tristo šestinsedemdeset – devetsto petinosemdeset

(in brez območne kode

113
ena, ena, tri

ali

sto trinajst)

Seveda je mogoče posamezne nize obravnavati tudi tako, da se izgovarjanje posameznih števk izmenjuje z izgovarjanjem številskih nizov v isti telefonski številki (še posebej zaokrožene stotice pogosto izgovarjajo kot številke: 500 recimo kot petsto). Tako npr. številko

031 500 465 i zgovorimo:
nič, tri, ena – petsto – štiri, šest, pet,

lahko pa tudi kot

nič, tri, ena – pet, nič, nič – štiri, šest, pet
080 8000 je najbrž najbolje izgovoriti kot
nič, osemdeset – osem tisoč

ali

nič, osem, nič – osem tisoč,

saj je lahko izgovor

nič, osem, nič – osem, nič, nič, nič

za poslušalca pretežaven, ker bo le s težavo razbral ustrezno število končnih ničel. Možnosti za zmedo ne moremo izključiti: skoraj identična izgovora nič, osem tisoč in nič, osem, tisoč se da hitro razumeti ali kot 08000 ali 08 1000.

K navedbi naslova v pismih ali na vizitkah spadajo tudi telefonske in druge številke ter npr. e-naslovi (na spletnih straneh v rubriki stik ali kontakt), kar je najbolj enotno rešeno tako, da je napoved podatka morda zapisana v polkrepkem tisku ali v drugačni barvi, za njo pa največkrat stoji dvopičje (črke so lahko tudi male in ločilo kako drugo, če sploh): T – telefonska številka, F – faksna številka in M – številka mobilnega telefona (ter E – e-naslov in S – spletna stran). S tem odpadejo zadrege z veliko ali malo začetnico, s piko na koncu krajšave ali brez nje ter nihanje med faks in fax, e-naslov ali e-mail ali e-naslov, splet ali www ali web ipd. Za vsem tem, če je zapisano v stolpcu, so številke in drugi pripisani podatki na levi strani praviloma neporavnani (»nažagani«); pri enočrkovni okrajšavi je oblikovanje lahko neprimerno lepše. – Seveda napovedi Tel. ali tel., Faks ali faks in Mobi ali mobi še naprej niso nemogoče (praviloma z dvopičjem zadaj), le kar se da enotne je treba izbrati.

Nekdaj so telefonske številke zapisovali z vmesnim vezajem namesto danes običajnega presledka. – Izgovarjanje, kot da gre za navadne številke, je šaljiv pojav, ki ga je bilo mogoče pred leti zaznati med mladimi v slengu (031 376 985: nič, enaintrideset milijonov tristo šestinsedemdeset tisoč devetsto petinosemdeset). – V kaki drugi državi pišejo namesto presledka vezaj ali stično piko in imajo v telefonskih številkah seveda drugačne nize; na to tule samo opozarjam.

Peter Weiss (januar 2015)