Primernost izraza »obsežen« (glagol »obseči«)

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali je ustrezno uporabiti izraz obsežen v takem primeru (pravno besedilo):
Proizvodi, obseženi z izpodbijano znamko, ustrezajo temu opisu: …
Bi bilo bolje uporabiti izraz zajeti"? Izraz pokriti najbrž tudi ni najprimernejša rešitev?

Odgovor:

Iz glagola obséči tvorimo deležnik obséžen, ki ga uporabljamo redko, v sodobnih besedilih navadno v preneseni rabi, kar navaja tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (obe izdaji) v povedi:

• pojavi, ki so obseženi s pojmom svetlobe;

... tudi pri glagolu obseči:

• njegov razum ni mogel obseči vseh pojmov (> pojmi, obseženi z razumom);
• noben slovar ne more obseči vsega jezikovnega bogastva (> jezikovno bogastvo, obseženo v slovarju).

Namesto tega redkega deležnika bi lahko uporabili tudi druga dva – zajet, zaobjet. Poved Proizvodi, obseženi z izpodbijano znamko, ustrezajo temu opisu: … bi se lahko glasila tudi: Izdelki, zajeti z izpodbijano znamko, ustrezajo temu opisu.

Uporaba deležnika pokrit bi bila v povedi Izdelki, pokriti z izpodbijano znamko, ustrezajo temu opisu nenavadna; ta izbira namreč ni niti tipična niti nevtralna, za rabo v formalnih okoliščinah pa morda tudi premalo natančna.

Omenimo še kot zanimivost, da ob deležniku obsežen [opsẹ́žen] (ž. obsežena) obstaja v slovenščini tudi enakopisnica, a ne enakoglasnica, lastnostni pridevnik obsežen [opsẹ̑žən] (ž. obsežna) v pomenu 'velik'.

Helena Dobrovoljc (april 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}