Pisanje imena »Sveti duh« in slovensko pravopisno izročilo




  • Vprašanje:

    Imam vprašanje glede začetnic imena verske osebnosti. Ali je pravilno sveti Duh, Sveti duh ali pa Sveti Duh?

    SP 2001 sicer ime navaja Sveti duh, vendar smiselno se bolj zdi sveti Duh, po zgledu sveti Peter. Kakšno je vaše stališče glede tega?


    Odgovor:

    Res je, da je zapis Sveti duh inovacija zadnjega pravopisa. Ta ime Sveti duh usklajeno z imeni tipa Veliki duh (v členu 47 pravopisnih pravil). V preteklosti nismo poznali tega zapisovalnega načina: veljalo je namreč načelo, da se vsi prilastki ob svetniških imenih zapisujejo z malo začetnico, kar je veljalo tudi za ime sv. Duh (tako v slovenskih pravopisih Levec leta 1899 in Breznik leta 1920 ter Breznik in Ramovš v letih 1935 in 1937, npr. … sv. Duh je tolažnik).

    Sprememba pravopisnih načel po drugi svetovni vojni je v Slovenskem pravopisu 1950 uzakonila nekoliko dvoumno rešitev: iz pravil je izginil pridevnik sveti, zato je iz te dikcije pravil manj razvidno, kako pisati dvobesedno ime:

    Pri imenih za veroslovna in poosebljena bitja moramo ločiti prava lastna imena posameznih bitij kakor: Jupiter, Venera, Hefajst, Hera, Merkur, Mars, Minerva, Donar, Vesna, Perun, Svetovit, Živa, Buda, Jahve, Bog, Beseda, Duh itd., od občnih imen, ki zaznamujejo le vrsto bitij: bog, duh, bogovi, polbogovi, duhovi, vile, heroji, rojenice, sojenice, vedomec, povodni mož, morska deklica, deseti brat, desetnica itd. (SP 1950: § 7)

    V slovarskem delu pa je ostal zapis sv. Duh. Prav tako je zapisano v slovarju naslednjega pravopisa (SP 1962), iz katerega pa je bil črtan del pravila, ki omogoča rabo imena sveti Duh brez prilastka sveti (Duh).

    Slovenska pravopisna tradicija torej potrjuje vaše razmišljanje. Razlogov za spremembo izročila v SP 2001 pravopisci niso navedli, zagotovo pa je botrovalo novemu pravilu dejstvo, da je Duh v pomenu 'Sveti duh' vse redkeje rabljen enobesedno, večkrat dvobesedno. SP 2001 je tovrstna večbesedna imena poenotil ne glede na tip lastnega imena: Ljubljanski grad, Slovenska matica … ipd.

    Kompromis med sočasnim pravopisnim pravilom in izročilom je rešitev v novem prevodu Svetega pisma: Sveti Duh. Odločitev, da se v novem prevodu Svetega pisma uveljavi zapis Sveti Duh, je vodila sestavljavce pravopisnega slovarja Slovenskega pravopisa 2001 v rešitev, da so v pravilih in slovarju opozorili na dvojno normo; torej normo teoloških in bogoslužnih in normo preostalih besedil.

    Helena Dobrovoljc (januar 2015)