Droži – kruh z drožmi

Moderator

Vprašanje:

Opažam, da se za kruh, ki vzhaja s pomočjo droži, uporablja predlog z: kruh z drožmi. Droži so bistvena sestavina kruha, tako kot moka (pa ne rečemo kruh z moko), medtem ko denimo semena niso nujna sestavina, ampak možni dodatek (in v tem primeru rečemo kruh s semeni). Ali torej ne bi bilo pravilneje uporabljati predlog iz: kruh iz droži? In kako je s pridevnikom – kaj bi bilo ekvivalent kvašenemu testu – droženo testo?

Odgovor:

Zdi se, da je osrednji razlog za (navidez nekoliko pleonastično) besedno zvezo kruh z drožmi ta, da je na ta način izpostavljena tista bistvena lastnost, ki to vrsto kruha razlikuje od drugih. Podobna struktura je uporabljena tudi v drugih primerih, npr. kruh s semeni, kruh brez kvasa, kruh z otrobi itd. Podobno je struktura s predlogom iz pogostejša tam, kjer želimo izpostaviti eno od glavnih sestavin, npr. kruh (z drožmi) iz pirine moke.

Kaj pa o tem pravijo slovarji na portalu Fran?
Na zvezo kruh z drožmi deloma kaže že zgled v slovarskem sestavku droži v SSKJ2 in SP 2001, zveza pa je predstavljena tudi v najnovejšem slovarju knjižne slovenščine eSSKJ:

SSKJ2
droží -í ž mn. (ȋ ī)

nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus

eSSKJ
droži droží množinski samostalnik ženskega spola

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi Kruh z drožmi ima kiselkast okus, ostane pa dalj časa svež.

Zanimivo je, kako se je sestava droži skozi čas spremenila – v času SSKJ (in SSKJ2) so droži najpogosteje delali iz prosene moke in mošta oz. sadnih usedlin (kar potrjuje tudi pregledano narečno gradivo), danes pa se za njihovo pripravo večinoma uporablja rženo moko in vodo.

Tvorjenke
Iz samostalnika droži lahko, kot ste navedli že sami, tvorimo pridevnik drožen (z izgovorom [drôžen]), ki ga poznajo tudi slovarji na portalu Fran, vendar pa se zdi, da se nanaša le na drugi pomen samostalnika droži (SSKJ2: 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju):

SSKJ2
drôžen -žna -o prid. (ó)
nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke

V rabi opažamo pojavljanje zvez, kot sta droženo testo in droženi kruh, npr. v primeru Sparovega droženega kruha s semeni, kar kaže na to, da se ta pridevnik v sodobni slovenščini lahko nanaša tudi na prvi pomen samostalnika droži. Za pridevnik, ki se nanaša na ta pomen, se je uveljavil izgovor [drožén] (ki je bil sicer evidentiran tudi v listkovni kartoteki, a v SSKJ nato ni bil vključen), pri čemer gre verjetno tudi za pomenski odtenek pri tvorbi vrstnega pridevnika, in sicer drôžni (drožno vino – nanašajoč se na 2. pomen) proti drožéni (droženo testo, droženi kruh – nanašajoč se na 1. pomen). V korpusnem iskalniku metaFida sta sicer tako zveza droženo testo kot drožno testo zelo redki – skupno 3 pojavitve. Gre torej za dva različna pridevnika, ki imata različni priponski obrazili za izpeljavo pridevnika iz samostalnika: -én in -ən (prim. Toporišič 200: 199).

Kot navaja korpus metaFida, je zveza kruh z drožmi (104 pojavitve) veliko pogostejša od zveze kruh iz droži (10 pojavitev).

V narečjih
Kot zanimivost naj dodamo še podatke o narečni raznolikosti leksema drož in njegovih naglasnih in oblikovnih različic, kot so izpričani v gradivu za Slovenski lingvistični atlas. Poleg leksema droži (drôži (primor., rovt., dol., štaj.), dróži (rovt., dol., štaj., pan.) in droží (dol.)), se pojavljajo še drože (drôže (kor., rovt., dol., štaj.), dróže (pan.) in drožé (kor., primor., gor., dol., štaj., pan.)), kakor tudi tvorjenke drožje (dróžje (kor., prim., gor., dol., pan.), drôžje (kor., rovt., gor., dol.) in drožjé (gor., kor., prim., dol., štaj., pan.)).

Redkeje pa so v narečjih prisotne oblike dróža (kor., gor., štaj.), drožjá (prim., gor.), dróžja (gor.), drôžji (prim.), drôžki (rovt., dol.) in dróž (gor.).
Poleg tega opažamo v celotnem jezikovnem prostoru tudi pomensko raznolikost besede droži (ter njenih besedotvornih in naglasnih različic), in sicer droži v primorski, narečni skupini pomeni ‘tropine’ (primor.), v rovtarski in dolenjski pa ‘kvas’. Beseda drožje se v pomenu ‘goščava na dnu soda’ in ‘ostanek pri vrenju vina, pri jabolčnem soku’ pojavlja v koroški in primorski narečni skupini, v pomenu ‘zdrobljeno seno’ pa samo v primorski. Pomen ‘nadomestek za kvas’ imata še besedi drožja, evidentirana v primorski in gorenjski narečni skupini, ter drožki z območja rovtarske narečne skupine; pomen ‘usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu’ ali podoben pomen ‘usedlina pri stiskanju sadje’ pa je izpričan pri besedah drože, zapisano v dolenjski, rovtarski, panonski skupini, droža v štajerski narečni skupini ter drožja v primorski narečni skupini.

Iz zgodovine
Beseda droži (< psl. *droždˈi, *droždˈьje) je imela že v svoji izvorni praslovanski obliki različne pomene, tj. usedlina, kvas, droži, česar odraz je, kot vidimo, še danes prisoten v slovenskem jezikovnem prostoru. Različni pomeni (in deloma različne oblike) so izpričani tudi skozi zgodovino slovenskega knjižnega jezika od 16. stoletja dalje, kot pričajo zgodovinski slovarji na portalu Fran, že v Pleteršnikovem slovarju pa lahko najdemo tudi številne pridevnike, tvorjene iz tega samostalnika, npr. drožast, drôžen, drožén, drožnat, drožnjat.

Mojca Kumin Horvat, Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek (april 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}