Moliere ali Moličre?

[Moderator]

Vprašanje:

Med obravnavanjem besedila Tartuffe dramatika Molierea v priročniku za književnost na maturi, sem zasledila, da avtorja poimenujejo "MOLIČRE". Ali je morda to poslovenjenka? In kakšno je ozadje č-ja, ki se je pritihotapil v ime?
Bila sem zelo zmedena, ko sem naletela na izraz, saj je bilo ime pred tem napisano v izvirniku. Pa saj je vednar Proust tudi francoski avtor, pa se ne preobrazi v Prouča.
Hvala za pojasnilo, zelo me zanima ozadje tega primera!

Odgovor:

Gre za napako pri kodiranju znakov oz. pri njihovem prikazovanju. Če dokument vsebuje tuje znake (npr. francoske è, é, ê), mora za pravilno prikazovanje uporabljati pravilno kodno tabelo (npr. UTF-8). Če program za odpiranje (ali tiskanje) dokumenta napačno razume to kodiranje, znake zamenja s podobnimi ali naključnimi iz drugega jezika.

Ne gre torej za podomačevanje ali kakšno drugo obliko prilagoditve ciljnemu jeziku, temveč preprosto za tehnično napako. V slovenščino tuja lastna imena (zlasti osebna) prevzemamo brez sprememb, torej v izvorni obliki (več o tem v poglavju Prevzete besede in besedne zveze, Pravopis 8.0) in še v dodatku k pravilu:

Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. Braşov – braşovski – Braşovčan – Braşovčanka; Citroën – Citroënov; Mérida – Méridska Kordiljera.

Na tem mestu naj opozorimo še na pravilno sklanjanje imena Molière. Pri imenih, katerih govorna osnova se končuje na r, pisna pa na nemo črko, sta sklanjatveni možnosti dve, in sicer z daljšanjem osnove z j ali brez njega, pri čemer se pri daljšanju osnove uveljavlja preglas: Molière [moljêr]), rod. Molièra [moljêra]) in Molièrja [moljêrja]). Po tem načelu tvorimo tudi svojilni pridevnik: Molièrov [moljêrov-] in Molièrjev [moljêrjev-].

Urška Vranjek Ošlak (maj 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}