Pridevnik iz samostalnika »dno«

[Moderator]

Vprašanje:

Kako se glasi (vrstni) pridevnik, izpeljan iz samostalnika dno? Ali sploh obstaja?

Odgovor:

Pridevnika iz samostalnika dno sta zapisana v SSKJ: danji in danjski s pomenom 'ki je na dnu' (danjsko kamenje, danja odprtina). Prva različica se pojavlja tudi v terminologiji (geogr. danja voda kot talna voda na dnu doline). Oba sta rabljena redko, kar ni povezano le s tem, da se za nekaj brez dna redko rabi poseben izraz, ampak tudi z izrazno nenavadnostjo, saj se v osnovo med nezvočnik in zvočnik po odpadu končnice -o vriva samoglasnik a, kar je povezano z njegovim polglasniškim izvorom in kvantiteto (podobno pri parih dan – dnevni in tla – talni).

Opazno bolj pogost, a še vedno redko rabljen, je pridevnik brezdanji v pomenu 'ki je brez dna, zelo globok' in v pomenskem prenosu tudi 'ki zelo presega navadno mero'. Pojavlja se večinoma v leposlovju in je družljiv s samostalniki globina, globina, brezno, prepad, tema, globočina; obup, trpljenje, a tudi: brezdanji vodnjak (L. Kovačič); »Brez skrbi, saj niso tako na gosto posejane, kot se dozdeva,« je odvrnil Miš. »Med njimi so brezdanje praznine.« (Drejček in trije Marsovčki, V. Pečjak).

SSKJ pozna tudi prislov brezdanje. Brezdanjskost pa je v pesniškem jeziku sinonimno tudi z 'neskončnost, neizmernost'.

Simona Klemenčič, Helena Dobrovoljc (maj 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}