»Treviso« ali »Treviž«?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali se za mesto Treviso v Italiji lahko uporablja poslovenjeno ime Treviž?

Odgovor:

V slovenščini uporabljamo ime Treviso [trevízo], iz katerega tvorimo pridevnik treviški in ime prebivalcev Trevižan – Trevižanka.

Obrazložitev

Slovensko ime Treviž velja za arhaično ime, je del slovenske jezikovne dediščine (podobno kot Bolcan za Bolzano) in je seveda fonetično bližje slovenščini, ni pa lokalno uveljavljeno. Imena ne prinaša nobena od slovenskih nacionalnih enciklopedij (enako ne Slovenski veliki leksikon, Veliki splošni leksikon in Slovar slovenskih eksonimov).

V nedavni raziskavi, ki smo jo na Oddelku za pravopis Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU opravili skupaj z mag. Andrejo Kalc (Slovenski raziskovalni inštitut Slori, Trst) in dr. Matjažem Geršičem (GIAM, Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS) na pobudo Lektorske koordinacije RTV Slovenija, je bilo ugotovljeno,

da se kraj Treviso nahaja v deželi Veneto in torej zunaj avtohtonega in pravno priznanega poselitvenega območja slovenske skupnosti, kar pomeni, da ne gre za območje, na katerem bi uveljavljali poleg italijanskih tudi slovenska imena;
da imena Treviž v lokalnem okolju ne uporabljajo ne v govorjenem jeziku ne v lokalnih časopisih ali drugih vrstah besedil;
da v sodobnih zgodovinopisnih razpravah, ki obravnavajo za Slovence pomembne dogodke, vselej nastopa ime kraja Villorba pri Trevisu, kar potrujejo poizvedbe na Odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice (ki opravlja vlogo zamejskega arhiva);
da se ime Treviž v zadnjem času pojavlja in izmenjuje s Trevisom zlasti pod vplivom spletnih virov, zlasti Wikipedije, ki je prosta enciklopedija, od koder črpa podatke tudi razširjena Googlova aplikacija Zemljevidi.

V predlogu novih pravil za prevzemanje iz italijanščine (Pravopis 8.0) je predstavljeno razlikovanje slovenskih imen za italijanske zemljepisne danosti, in sicer poznamo slovenska imena na slovenskem poselitvenem občmočju (npr. Gorica ob it. Gorizia) in slovenska imena kot eksonime (npr. Červinjan za it. Cervignano) ter glede na to, da jih v rabi ne srečujemo, tudi arhaična imena (npr. Treviž za Treviso).

Helena Dobrovoljc (julij 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}