»Rimsko cesarstvo« – kdaj mala in kdaj velika začetnica

[Moderator]

Vprašanje:

Kolegici, prof. slovenščine in zgodovinarka, sva v dilemi glede zapisa zgodovinske državne tvorbe: propad Zahodnorimskega cesarstva/Vzhodnorimskega cesarstva – namreč, v učbenikih za zgodovino je večinoma zapis z veliko, Fran zapiše Vzhodno rimsko cesarstvo; če bi dejali zgolj rimsko cesarstvo, je tudi možen zapis z veliko ali malo začetnico. Torej, zanima me: ali tudi tukaj obstaja možnost dvojnega zapisa oz. kateri je po vašem mnenju bolj upravičen zapis in kakšno je pravilno sklanjanje.

Odgovor:

Imena državnih tvorb pišemo z veliko začetnico, če jih moremo opisati tudi kot formalno priznane upravne enote (kar velja tudi za sodobne države, npr. država Češkoslovaška je obstajala od razpada Avstro-Ogrske (1918) do leta 1992, ko sta nastali Češka in Slovaška).

Podobno ima časovne mejnike tudi Rimsko cesarstvo (Imperium Romanum), katerega začetnik je prvi cesar (Oktavijan) leta 27 pr. n. št.
Ob koncu 4. stol. n. št. (po smrti cesarja Teodozija) je Rimsko cesarstvo razpadlo na:

1. Vzhodno rimsko cesarstvo = Bizantinsko cesarstvo, ki traja vse do leta 1453, ko so Osmani osvojili današnji Carigrad (Konstantinopel);
2. Zahodno rimsko cesarstvo, ki traja do leta 476, ko je germanski vojskovodja Odoaker odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja. Ta dogodek/letnica pomeni konec antike in začetek srednjega veka v zahodni Evropi. Večina zgodovinarjev s to letnico označuje tudi konec Rimskega cesarstva.

Kadar uporabljamo izraz rimsko cesarstvo, zapisan z malo začetnico, imamo v mislih državo, imperij, ki so ga obvladovali Rimljani oz. Rim in ne Germani ali kak drug narod in za katerega je značilen način upravljanja, vladanja, življenja. Ob tem uporabljamo tudi izraze rimska država ali rimski imperij, s s strogo strokovnega vidika pa je pojem rimskega cesarstva ožji od rimske države ali rimskega imperija, ker ta dva zavzemata tudi obdobja pred Oktavijanom.

Helena Dobrovoljc (september 2025)