×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Kaj pomeni beseda »odstrašiti«

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno pomenska razlaga
    pomenoslovjepomenska razlagaodstrašiti
    1 Objave 1 Posters 82 Ogledov 2 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      V SSKJ sem iskal definicijo besede "odstrašiti", vendar je nisem našel. Obstaja le tuj zapis v nemško-slovenskem slovarju, prevod katerega šele privede do nekega rezultata, vendar nisem prepričan če je ta pravilen.

      Odgovor:

      Glagol odstrašiti je v zgodovini slovenskega jezika relativno dobro izpričan: najdemo ga že pri več protestantskih avtorjih v 16. stoletju, nato pa v različnih večjezičnih slovarjih od Megiserja do Pleteršnika, navadno kot ustreznico za nemški glagol abschrecken. Najverjetneje gre izvorno za sestavinski prevod (kalk) tega nemškega glagola. Pomensko ga lahko opredelimo kot z vzbujanjem strahu pri kom doseči, a) da kaj naredi, b) da česa ne naredi; c) da se umakne od kod, kar kažejo tudi ustreznice v nemško-slovenskem slovarju: prestrašiti, zastrašiti; odvračati, odvrniti; (verscheuchen) odgnati, odganjati, pregnati.

      Nekaj primerov iz starejših slovenskih tekstov:

      • skuſi nih neurednoſt bodo odſtrasheni od te Molitue (Trubar, TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1557, ee3a)
      • Kateri vmei ptize luzha, ta ie odſtrashi (Dalmatin, JESVS SIRAH, 1575, 91)
      • Ty Neverni hozheo zhaſsi s'Boshjim imenom prave predigarje odſtraſhiti, de bi nepredigovali (Dalmatin, BIBLIA, 1584, II,28a)

      Hipolitov slovar (1711–1712): Abdreuen, Verbieten, odshúgati, odstraſhiti, prepovéjdati, interminari; eniga od ſebe odſtraſhiti

      Glagol je bil v 19. stoletju, če sodimo po Korpusu starejše slovenščine IMP, rabljen redko, Fran Levstik ga je v Napakah slovenskega pisanja označil kot neprimeren prevod za nemški abschrecken in predlagal njegovo zamenjavo z glagolom ostrašiti, ki ga najdemo tudi v SSKJ. Raba glagola odstrašiti se mu je zdela primerna samo v pomenu z vzbujanjem strahu pri kom doseči, da se umakne od kod:

      • Absehrecken se pravi: ostrašiti, ne: odstrašiti. Le tačas bi se reklo, da je kdo na pr. tatéva odstrašil , ako bi mu bilo vedeče, da bo prišel krast, pa bi se v kosmato kravjo ali volovsko kožo zavil, i tako odgnal ga. Odstrašiti je: „wegschrecken. (Levstik, Napake slovenskega pisanja, 1858, 19b)

      Zaradi redke rabe glagol odstrašiti ni bil uvrščen v SSKJ. Tudi v korpusih sodobne slovenščine glagol v starem pomenu ni izkazan, zelo redko pa se pojavlja v novih pomenih v neformalni rabi, npr. v spletnih besedilih, kjer pa pomen ni vedno čisto jasen, npr. v zgledu ker pa te ne morem na osebni ravni skontaktirati, se opravičujem [per], ker sem izkoristila njen blog, da " odstrašim " tebe, kjer gre mogoče za kalk po angleškem unghost, ki označuje poskus ponovne vzpostavitve komunikacije z nekom s strani osebe, ki jo je prej nenadoma in brez pojasnila prekinila (angl. ghosting), lahko pa bi šlo tudi za pomen 'narediti, da kdo preneha biti prestrašen'.

      Drugačen pomen se kaže v zgledu Preden "odstrašite" v mesto, si oglejte #WorldStage - v živo iz Malezije!, ki ga lahko razumemo kot 'oditi kam strašit', pri čemer je pomen glagola strašiti ekspresivni: '3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga'.

      Če povzamemo: glagol odstrašiti je v zgodovini nastal kot kalk nemškega glagola abschrecken in je bil po 16. stoletju izpričan predvsem v slovarskih virih, ni pa dokazov, da bi se uveljavil tudi v govorjenem jeziku in zares zaživel kot slovenska beseda. Čeprav se sporadično pojavlja v sodobnih korpusih, ne gre za kontinuiteto s starejšo rabo, ampak za nove priložnostne tvorbe, za katere bo čas pokazal, ali se bo katera od njih uveljavila v splošni rabi.

      Alenka Jelovšek, Mija Michelizza (september 2025)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si