Preglas pri sklanjanju imena »Carpaccio«

Moderator

Vprašanje:

Pred dnevi sem še upal, da gre za posamezni zapis / pomoto, a sem se motil, zato vas prosim za odgovor; ali izraz Carpaccieva slika/umetnina pravilen? Mar ni prava oblika Carpacciova? Mož se je vendar imenoval Carpaccio. Po analogiji s Klavdij/Klavdijeva bi izraz Karpacijeva pravilen, če bi ime bilo Karpacij (kot npr. Pankracij/Pankracijeva).

Ne pomnim, da bi na navedeni način spreminjali rodilnike imen oziroma priimkov Boccaccio ipd, je pa seveda prav možno, da se bo, prosto po Goebbelsu, »laž« zaradi ponavljanja v medijih prijela.

Odgovor:

Po veljavnem Slovenskem pravopisu 2001 je dovoljeno pisati le Carpaccieva slika/umetnina, v prejšnjih pravopisih pa je bilo le Carpacciova slika/umetnina. V predlogu novih pravopisnih pravil (Pravopis 8.0) je podan predlog, da se piše na oba načina – torej po zgledu z radio (z radiom/radiem) tudi pri imenih z govorjenimi končaji -čo, -žo, -šo in -džo: Carpacciova/Carpaccieva [karpáčeva] slika/umetnina.

Utemeljitev

V slovenščini imena s končnim nenaglašenim o sklanjamo tako, da končni -o premenjujemo; o je končnica, kar se vidi pri sklanjanju takole: pončo, rod. ponča, Franjo, rod. Franja.

Če se del pred končnico končuje na funkcijsko »mehke« glasove c, j, č, ž, š in dž, pride do preglasa samoglasnika o v e, v orodniku najbolj značilno končnico -om pa zamenja preglašena -em (or. s pončem, or. s Franjem). Enako velja za tvorbo svojilnih pridevnikov: če se podstava tega imena konča na omenjene glasove, namesto pripone -ov podstavi dodamo njeno preglašeno varianto (pripono -ev): Franjev.

V tujih imenih so glasovi, ki povzročajo preglas, lahko zapisani z drugimi črkami ali celo dvo- in veččrkji, še vedno pa velja enako pravilo o končnici:

Carpaccio [karpáčo], rod. Carpaccia [karpáča], or. s Carpacciem [s karpáčem], prid. Carpacciev [karpáčev-]
Mario [márijo], rod. Maria [márija], or. z Mariem [z márijem], prid. Mariev [márijev-]

Kar omenjate, da se vam zdi končaj -o v imenu tako zelo prevladujoč in hkrati del imena, je dejstvo, ki ga ni mogoče spregledati. Zato je bilo v pravopisih do 2001 pravilo drugačno, npr. v Slovenskem pravopisu 1962:

Carpaccio [karpáčo], rod. Carpaccia [karpáča], or. s Carpacciom [s karpáčem], prid. Carpacciov [karpáčev-]

Mario [márijo], rod. Maria [márija], or. z Mariom [z márijem], prid. Mariov [márijev-]

S pravopisom leta 2001 pa so pravilo spremenili: dovoljen je LE zapis pisno preglašenih končnic in pripone, izjema so imena in občne besede s končajem -io, izgovorjenim kot [jo] (radio – z radiem/radiom [rádijem]), pri katerih je mogoča dvojnica. Torej SP 2001:

Carpaccio [karpáčo], rod. Carpaccia [karpáča], or. s Carpacciem [s karpáčem], prid. Carpacciev [karpáčev-]
Mario [márijo], rod. Maria [márija], or. z Mariom/Mariem [z márijem], prid. Mariov/Mariev [márijev-]

Pregled pisnih praks je ob prenovi pravil pokazal, da ljudje pišejo na dva načina tudi pri imenih z govorjenimi končaji -čo, -žo, -šo in -džo, ne le -jo. Zato je v predlogu Pravopisa 8.0 pravilo nekoliko omehčano, dva pisna načina pa sta predlagana pri vseh končajih, torej:

Carpaccio [karpáčo], rod. Carpaccia [karpáča], or. s Carpacciem/Carpacciom [s karpáčem], prid. Carpacciev/Carpacciov [karpáčev-]
Mario [márijo], rod. Maria [márija], or. z Mariem/Mariom [z márijem], prid. Mariev/Mariov [márijev-]

Helena Dobrovoljc (september 2025)