Zakaj pišemo »svatba« in ne »svadba«

[Moderator]

Vprašanje:

Zakaj pišemo svatba in ne svadba?

Odgovor:

Pri pisanju slovenskih besed spreminjanje glasov – najpogosteje ob tvorbi novih besed (na morfemskem šivu ob stiku podstave in pripone), ki jih slišimo, le izjemoma tudi zapisujemo. Razlog za to je odločitev, da bo pravopisno načelo slovenskih besed etimološko načelo (glas-: glasba, glasbilo, svat-: svatba, svatje) in ne fonetično.

Premene nezvočnikov po zvenečnosti so tiste premene, ki jih v slovenščini zapisu ne označujemo. Nezvočniki so zveneči (k p s š t č c f h) ali nezveneči (g b z ž d). Pojav, ko se v sklopu dveh zvenečnostno različnih nezvočnikov prvi prilagodi (priliči) drugemu, imenujemo »prilikovanje po zvenečnosti«; prilikovanja ne poznajo vsi jeziki. V slovenščini ga dobro slišimo, a ga v pisavi ne zaznamujemo, npr. pri:

• prilagoditvi nezvenečega nezvočnika zvenečemu, npr. pred pripono -ba: svatba [svádba], glasba [glázba], enačba [enádžba], izvršba [izvəržba];
• prilagoditvi zvenečega nezvočnika nezvenečemu, npr. pred priponama -ka: snežka [snéška] ali -ski: arabski [arápski], dobski [dópski] ipd.

Pojav lahko povzroča zapisovalne zadrege tudi pri netvorjenih besedah. Npr. beseda gozd se konča na zveneči nezvočnik, ki v slovenščini na koncu besede postane nezveneč (se razzveneči). Temu se prilagodi pred njim stoječi zveneči nezvočnik z, zato gozd izgovorimo [gòst/góst]. V rodilniku, ko dodamo končnico -a, d ni več v končnem položaju (zato se ne razzveneči), obliko pa izgovorimo tako, kot jo zapišemo: gozda [gózda].

Helena Dobrovoljc (september 2025)