Sklanjanje imena albanskega mesta »Vlora/Vlorë«

Moderator

Vprašanje:

Vljudno prosim za odgovor na vprašanje, kako se pravilno sklanja ime albanskega mesta Vlorë (in zakaj)?

Odgovor:

Ime Vlora je v slovenščino prevzeto v določni obliki, kar je v skladu s prevzemalnimi priporočili in tradicijo, npr. Tiranë : Tirana, Vlorë : Vlora.
Sklanja se kot samostalnik ženskega spola (vzorec lipa): Vlora, Vlore, Vlori, Vloro, v Vlori, z Vloro.
Drugo ime – Valona – je italijanski eksonim, danes zgodovinsko pogojen in v sodobni rabi nadomeščen z obliko Vlora.

Pojasnilo glede različnih oblik
V albanščini ima večina samostalnikov dve oblikoslovni obliki – nedoločno in določno. Določnost je izražena s s pripono. Zemljepisno ime, ki vas zanima, ima nedoločno obliko Vlorë (na -ë) in določno obliko Vlora (na -a).

Albanci sami uporabljajo pri zemljepisnih imenih določne oblike in izbiro pojasnjujejo s konkretnostjo in enkratnostjo denotata lastnega imena. Tudi gesla v albanskih virih (npr. na Wikipediji) so zapisana v določni obliki imena: alb. Vlora.
_{VIR: Več o tem v prosto dostopni monografiji Nuhija Veselaja, “Shumësi dhe shquarsia e emrave në shqipen standarde”, 2009 (PDF), v prostem prevodu kot »Množina in določnost samostalnikov v standardni albanščini«, ki podrobno pojasnjuje prav razliko med nedoločno in določno obliko albanskih imen.}

Prevzemalno priporočilo
Pri prevzemanju albanskih imen v slovenščino se določna oblika uveljavlja predvsem pri zemljepisnih imenih ženskega spola (Tirana, Vlora, Korça, Gjirokastra).
Pri samostalnikih moškega spola pa se določnost izraža le delno:

pri priimkih (Rexhepi),
pri zemljepisnih in moških rojstnih imenih praviloma ohranjamo nedoločno obliko (končujejo se torej na soglasnik), npr. Kukës (in ne Kukësi) ter Rexhep.

Več o prevzemanju albanskih imen v slovenščino je zapisano v predlogu prevzemalnih pravil iz albanščine v Pravopisu 8.0, kjer je zapisano:

V albanščini imajo lastna imena določno in nedoločno obliko, prevzemamo pa jih večinoma v določni obliki imenovalnika (končaj pri ženskih je a, pri moških pa i ali u).

Besede ženskega spola, ki se v nedoločni obliki imenovalnika končajo na ë ali ër, so v slovenščino prevzete v določni obliki na a: Korça (alb. Korçë, Korça), Malakastra (alb. Mallakastër, Mallakastra), Saranda (alb. Sarandë, Saranda), Gjirokastra (alb. Gjirokastër, Gjirokastra), Tirana (alb. Tiranë, Tirana).

Besede moškega spola prevzemamo različno, in sicer

zemljepisna imena, ki imajo lahko v albanščini določno ali nedoločno obliko, večinoma prevzemamo v nedoločni obliki (torej brez končaja), npr. Berat (alb. Berat, Berati), Elbasan (alb. Elbasan, Elbasani),

priimke prevzemamo v določni obliki (Thaçi, Gjerqeku),

rojstna moška imena pa v nedoločni (glej tudi člen 19).

Eksonim?
Zavedanje o razlikah med oblikama Vlora in Vlorë je v slovenščini slabo, na kar nakazuje tudi Slovar slovenskih eksonimov, ki obliko Vlora označuje kot manj priporočljivo. Pregled zgodovinske rabe kaže, da se je ime mesta v zadnjih dveh stoletjih zapisovalo zelo različno: v 19. stol. v Cigaletovem slovarju je še stara grška oblika imena (Avlona), v atlasih iz let 1941, 1997 in 2003 ter 2005 pa je uporabljeno italijansko ime kraja (italijanski eksonim) Valona. Šele leto 2005 prinese obliko Vlora, ki torej ni slovenski eksonim, temveč albanska določna oblika imena.

Cigaletov Atlant (1869–1877): Avlona
Orožnov šolski atlas (1902): –
De Agostinijev šolski atlas (1941): Valona
Medvedov Veliki atlas sveta (1972): –
Veliki družinski atlas sveta (1992, 1996): Vlora
Atlas 2000 (1997): Valona
Monde Neuf (2003): Valona
Šolski atlas Mladinske knjige (2005): Valona
Veliki atlas sveta (2005): Vlora

Vir: Slovar slovenskih eksonimov (2013)

Helena Dobrovoljc (november 2025)