Zaimka »ki« – »kateri«: teorija in razlika




  • Vprašanje:

    Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?


    Odgovor:

    1. Slovnica

    Besedi ki in kateri sta, kot določa slovenska slovnica (Toporišič 2004: 335), pridevniška vrstna oziralna zaimka (ki je dejansko le oblika oziralnega kateri), kateri pa je hkrati tudi vprašalni in poljubnostni pridevniški vrstni zaimek. Iz slovnice (str. 339) se lahko še poučimo, da je oziralni zaimek ki oblikoslovna posebnost, saj mu v odvisnih sklonih spol, sklon in število izražajo oblike osebnega zaimka; sklanja se torej: ki, ki (od) njega/ki ga, ki (k) njemu/ku mu – itd. Vprašalni zaimek kateri sprašuje po vrsti in določenosti v spolu in številu in izkazuje tudi posamostaljeno rabo: V katerih mestih si bil? – Kateri med vami je to storil?

    Kot oziralna pridevniška zaimka se ki in kateri uporabljata samo v odvisnih stavkih, npr. Inšpektorji so preverjali tehtnice, s katerimi zlatarji tehtajo nakit, ali kot odgovor na vprašanje Katere tehtnice? Tehtnice, s katerimi … oz. tehtnice, ki jih uporabljajo za …

    Za uporabo dvojice ki in kateri navaja Toporišič v Slovenski slovnici (2004: 341) naslednja načela:

    Zaimek ki uporabljamo v vseh sklonskih oblikah, kateri pa načeloma le v zvezi s predlogi, za pomen (a) tisti ki, (b) za izražanje svojilnosti in (c) kadar bi bil ki nejasen, npr. Srečal je človeka, ki mu je posodil denar --> srečal je človeka, kateremu je oz.kateri mu je posodil denar. V drugih primerih je raba zaimka kateri namesto ki stilno manj ustrezna, npr. Spremenil se je v pridnega družinskega očeta, kateri (-> ki) se s svojim otročkom sprehaja po parku; Odbor je obiskal direktorico, kateri so (-> ki so ji) ponudili pomoč, če bi od pogodbe odstopila, Celotna količina sevanja, kateri je bil (-> ki ji je bil) vsakdo izpostavljen, je bila enaka Černobilu.

    2. Slovar

    V obeh izdajah SSKJ se informacije v zvezi z zaimkoma ki in kateri skladajo s slovnico.

    ki

    Slovar ki opredeljuje besednovrstno kot zaimek v vezniški rabi, ki se mu v odvisnih sklonih dodajajo ustrezne oblike osebnega zaimka, v oziralnih odvisnih stavkih pa se uporablja:

    1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku, in sicer v nepredložni rabi, npr. govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš, medtem ko predložna raba velja za zastarelo, npr. dobil bo službo, ki se zanjo poteguje, ter
    2. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka, npr. šparglji so zelišče, ki ga v Istri imenujejo tudi pomladna roža, in
    3. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem, kar pa slovar opredeljuje kot starinsko, npr. to imaš, ki si ji dajal potuho.

    kateri

    Zaimek kateri v SSKJ nastopa v dveh homonimnih iztočnicah, in sicer kot zaimek in kot zaimek v vezniški rabi v oziralnih stavkih. V prvem primeru uvaja stavke, ki:

    1. prilastkovno določajo osebo ali stvar v nadrednem stavku, npr. to je čas, o katerem govorimo, zlasti, ko se želimo izogniti dvoumnosti, npr. mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru,
    2. za izražanje pripadnosti, lastnine, npr. odbor, katerega naloge so znane, in
    3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka, npr. odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal.

    3. Pravopis

    V Slovenskem pravopisu 2001 je stvar nekoliko bolj zapletena, saj sta ki in kateri obravnavana v treh samostojnih homonimnih iztočnicah, in sicer ki kot:

    1. oziralni morfem ob neimenovalniških oblikah osebnega zaimka, npr. žrtve, ki jim ne vemo imena, in ob svojilnem zaimku, kar pa je stilno manj ustrezno, npr. gospodar, ki njegov (--> čigar) kruh ješ;
    2. oziralni morfem lastnostnega zaimka v poudarjalni vlogi, npr. neroda, ki si, s pojasnilom 'kakršna', kar je verjetno v sodobni rabi vsaj stilno opazno in
    3. vzročni veznik z oznako starinsko, npr. to imaš, ki (--> ker) si ji dajal potuho.

    Za zaimek kateri, kot določa pravopis, velja, da se uporablja kot:

    1. vprašalni vrstni zaimek, npr. kateri dan je danes;
    2. oziralni vrstni zaimek, in sicer v oziralnopoljubnostnem pomenu 'kateri koli', npr. katero (--> katerokoli) uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu, in pred neponovljivo odnosnico, npr. roman, o katerem govorimo;
    3. poljubnostni vrstni zaimek, npr. Če katera gospa ne more več hoditi, se lahko pelje

    V vseh treh primerih homonimnih iztočnic pravopis predvideva tudi samostalniško rabo, npr. Nekdo trka. Naj mu gre katera odpret.

    Empirična analiza sodobne rabe obeh zaimkov, npr. na podlagi referenčnega korpusa Gigafida, kolikor je meni znano, še ni bila opravljena, njena izdelava pa vsekakor presega okvire jezikovne svetovalnice.

    Še koristni povezavi:

    O zaimkih ki in kateri v svetovalnici ŠUSS in televizijski oddaji Minute za jezik

    Polona Gantar (januar 2015)


Prijavite se za odgovor