Slovnično pravilno ime kraja, občine

[Moderator]

Vprašanje:

Imam dve vprašanji glede zemljepisnih imen, na katera bi mi utegnili odgovoriti.

Zanima me, če se Občina Loški Potok res narobe imenuje oz. narobe piše svoje ime. Loški potok naj bi se pisalo z malo, saj gre za nenaselbinsko ime suhe doline na Potočanski planoti, ki je ime prevzela od potoka z imenom Loški potok. Poleg tega se še glavna kraja v občini narobe imenujeta: Hrib - Loški Potok in Srednja vas - Loški Potok. Ali bi bilo pravilno ime kraja Hrib v Loškem potoku in Srednja vas v Loškem potoku, saj ne gre za dvojno ime kraja, temveč napačno tvorjen desni prilastek? Podobno kot Stara vas - Bizeljsko, ki bi se morala imenovati Stara vas na Bizeljskem. Poleg vega tega je Loški Potok zapisan z veliko v Slovenskem pravopisu 2001.

vir: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1957/8084/1478, str. 19–20.

Ali obstaja kakšen drug način za zapisovanje delov naselij, kot za imenom nanašajočega se naselja. Naš kolodvor na Črnučah se imenuje Ljubljana Črnuče, ker so Črnuče že od leta 1980 priključene Ljubljani. Ali je to edini možni zapis, da omenim tudi celotno naselje in del hkrati. Ljubljana - Črnuče ne deluje, saj ne gre za priredno zvezo, kaj pa npr. Ljubljana, Črnuče (Ljubljana, in sicer Črnuče) ali pa Črnuče (Ljubljana). Sicer pa domačini nikoli ne rečemo Ljubljana Črnuče, zanima me za napise na prometnih tablah. Ali bo pri tem kaj novega v novem pravopisu?

Odgovor:

Loški potok

Loški potok je ime pokrajine, ki je poimenovana po potoku Loški potok. Ker gre za nenaselbinska imena, je pravilen zapis z malo začetnico. Ime pa se pojavlja tudi v krajevnem imenu Hrib - Loški Potok.

Kot pišeta Drago Perko in Matjaž Geršič v monografiji Sporna imena naselij v Sloveniji (2021), je današnji zapis imena kraja (Hrib - Loški Potok) neustrezen. Zapis je posledica napake v preteklosti in daje vtis, da gre za dvojno zemljepisno ime, čeprav ni, zato bi bil ustreznejši zapis Hrib v Loškem potoku (prav tako Srednja vas v Loškem potoku).

Slovenski pravopis 2001 v slovarčku jezikoslovnih izrazov (§ 1135) dvojna imena opredeli kot »zemljepisno ali stvarno ime npr. dveh krajev, ki sestavljata upravno, gospodarsko ipd. enoto«. Opredelitev dvojnega imena ni povsem nedvoumna, saj ni jasno, ali morata obe imeni poimenovati topografski objekt istega tipa (npr. naselje + naselje) ali sta lahko z imenoma poimenovana različna topografska objekta (npr. naselje + potok). Lahko pa iz zgledov sklepamo, da dvojna imena lahko nastanejo tudi z združitvijo imen za topografske objekte različnih tipov. V pravilih je kot primer dvojnega imena navedeno ime Gozd - Martuljek, v katerem sta združeni imeni naselja in potoka. Takšno združevanje je nenavadno in zavajajoče, zato bi bilo smiselno dvojna imena omejiti le na združevanje imen, ki poimenujejo topografske objekte istega tipa. Imena, kot je Gozd - Martuljek, pa zapisati kot zvezo z desnim identifikacijskim določilom, ki ga uvaja predlog (Gozd ob Martuljku, kar je primerljivo z imeni, kot so Most na Soči, Cerklje ob Krki, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ljubno ob Savinji, Znojile pri Krki; Lovrenc na Dravskem polju, Log pod Mangartom, Strmec na Predelu). Tako tudi Hrib v Loškem potoku, Srednja vas v Loškem potoku, Stara vas na Bizeljskem. Začetnica v identifikacijskih določilih naselbinskih imen ohrani svoje pisanje. Če je identifikacijsko določilo nekrajevno/nenaselbinsko ime, se neprva sestavina imena v določilu piše z malo začetnico (Šmartno pod Šmarno goro, Lenart v Slovenskih goricah, Podlog v Savinjski dolini, Rovte v Selški dolini), če pa je določilo krajevno/naselbinsko ime, se neprva sestavina v določilu piše z veliko začetnico (Log pri Polhovem Gradcu, Laze pri Gorenjem Jezeru). Besedo potok v identifikacijskem določilu v Loškem potoku bi zapisovali z malo začetnico, saj jo v imenu pokrajine (in tudi potoka) pišemo z malo začetnico.

Velika začetnica v zapisu Loški Potok je posledica napačnega razumevanja v preteklosti. Po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 vse sestavine krajevnih oz. naselbinskih imen, ki niso predlogi, vezniki, identifikacijska določila ali samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh, Črni Vrh, Babno Polje, Kranjska Gora). V imenih, ki poimenujejo druge zemljepisne pojave (nekrajevne/nenaselbinske), pa neprve sestavine pišemo z malo začetnico (Bukov vrh, Črni vrh |vzpetina|, Babno polje |kraško polje|, Mrzla gora |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|). Posledica zmotne uvrstitve imena Loški potok med naselbinska/krajevna imena kraja je bil tudi zapis z veliko začetnico v imenu občine. V imenu občin se sicer najpogosteje pojavlja krajevno ime, ni pa nujno (Občina Loška dolina), zato bi bilo tudi ime občine pravilno Občina Loški potok.

V preteklosti so bili zapisovalni načini različni, iz nekaterih zapisov bi bilo sicer mogoče sklepati, da je Loški potok naselje, a večina zapisov v različnih uradnih popisih in seznamih kaže, da je bil Loški potok opredeljen kot večja upravna enota oz. pomagalo pri identifikaciji:

• Vpisalo se je doslej v zadružni register 44 takih zadrug, in sicer vse pod firmo: Pašniška in gozdna zadruga. Ustanovljene so bile doslej v naslednjih krajih: Ročna, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Ribnica, Gorenje polje, Toplice, Ribnica z okolico, Brezova reber […] Loški potok, Travnik - Loški potok, Hrib - Loški potok, Globodol […] (Slovenec, 1931)
• G. T. Oljšak je nanovo zaznamoval pot: Ribnica-Nova Štifta-Travna Gora-Hrib (Loški Potok na Dol). (Planinski vestnik, 1911)
• Za frančiškanske misijone: župni urad Cerklje na Gor. 132 in 200 […] Kordih Jožefa Hrib, Loški potok 240 K (Cvetje z vrtov sv. Frančiška, 1922)
• Hrib. Kmetijsko društvo v Loškem potoku, reg. zadr. z omejeno zavezo na Hribu (Loški potok). Knavs Ivan, načelnik. (Hribarjev najnovejši splošni naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega stolnega mesta Ljubljane ter vojvodine Kranjske, 1907)

V Krajevnem imeniku Ljudske republike Slovenije iz leta 1952 je Loški potok opredeljen kot občina (ime ob številki), ki je vključevala naselja, med katerimi ni navedeno ime Loški Potok (imena na desni strani).

Vir: Krajevni imenik Ljudske republike Slovenije (1952)

Tudi v slovarju Slovenskega pravopisa 1962 najdemo pri krajevnem imenu Lož le nekrajevno ime Loški potok, ki je zapisano z malo začetnico.

Lóž -a m kr. i., v ~u, lóški -a -o: Loška dolina, Loški potok, Ložàn -ána m

Se obeta kaj novega?

Trenutno poteka usklajevanje zapisa v tistih imenih, ki glede na zapis dajejo vtis, da gre za dvojna imena, vendar jih glede na to, kaj poimenujejo, ne moremo uvrstiti med dvojna imena. Med geografsko in jezikoslovno stroko usklajena rešitev je, da bi ta imena zapisovali z desnim identifikacijskim določilom (Hrib v Loškem potoku), predlog pa bo v nadaljevanju obravnavala Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen.

Med deli dvojnega imena pišemo po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 nestični vezaj. V Pravopisu 8.0 je v poglavju o ločilih predlagano, da bi med dvema enotama v dvojnih imenih namesto dosedanjega nestičnega vezaja zapisovali stični vezaj.

Ljubljana Črnuče

Črnuče so danes del Ljubljane in so njen mestni del, nekoč pa so bile samostojno naselje. Imena delov mest oz. delov naselij so lahko enobesedna (Šiška, Vič, Moste, Šentvid, Dravlje) ali pa večbesedna (Mestni log, Rožna dolina, Dolgi most, Rakova jelša). Vsa ta imena lahko zapisujete samostojno (brez imena Ljubljana spredaj), tudi na zemljevidih boste našli samostojne zapise – deli naselij bodo na boljših zemljevidih grafično zapisani drugače kot naselja.

Vir: Državna topografska karta

Imena mestnih delov se pojavljajo zlasti v uradovalni rabi tudi kot sestavina dvodelnega imena (Ljubljana Črnuče, Ljubljana Šiška), ki ima zoževalno funkcijo, saj drugo zemljepisno ime natančneje definira območje prvega zemljepisnega imena (Ljubljana, in sicer Črnuče). Črnuče so desni prilastek, ki ga v dvodelnem imenu zapisujemo s presledkom (enako kot drugi podredne zveze z desnim prilastkom, npr. učitelj praktik, čebela delavka).

Na prometnih tablah, ki kažejo na krajevna imena, so zapisi navadno v obliki Lj. Črnuče (zapis z vezajem, ki se tudi pojavlja, ni pravilen). Iz zapisovalnega načina je razvidno, da Črnuče danes niso samostojno naselje, ampak so del Ljubljane, zaradi kratkosti pa je prvo ime okrajšano (Ljubljana > Lj.).

Čeprav je pravopisno mogoče utemeljite tudi druge zapisovalne možnosti (npr. (1) Črnuče (Ljubljana); (2) Ljubljana – Črnuče; (3) Ljubljana, Črnuče), je za zapisovanje delov mesta in mestnih četrti v dvodelnih imenih dogovorno sprejeta zapisovalna možnost z desnim prilastkom (Ljubljana Črnuče). Nova pravopisna pravila tega ne spreminjajo.

Manca Černivec (november 2025)