Črka ⟨r⟩ in polglasnik na maturi

[Moderator]

Vprašanje:

V izpitnih polah za slovenščino na splošni maturi se pojavljajo naloge, v katerih je treba v danih besedah obkrožiti črko, s katero je v njih zapisan polglasnik, npr. prirastek, prtljaga, država. Predvidene rešitve so prirastek, prtljaga, država.

Za prirastek je jasno, da je v tej besedi polglasnik zapisan s črko e. Moti me rešitev tipa prtljaga (in država), ki izraža, da je polglasnik zapisan s črko r. Ali ni tako, da v tej besedi polglasnik ni zapisan s posebno črko? S črko r je namreč zapisan glas r ali kvečjemu zveza polglasnika in r, ne samo polglasnik.

V JS ste v odgovoru »Črka ⟨e⟩ kot polglasnik« mdr. napisali
"Polglasnik v slovenščini najpogosteje zapisujemo s črko ⟨e⟩ (npr. v korenih besed vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n], dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]), s črko ⟨r⟩ pa označujemo izgovor polglasnika in zvočnika r v medsoglasniškem položaju (trn [tə̀rn], čmrlj [čmə̀rl'], krtača [kərtáča])."

Prosim vas za mnenje, ali je navodilo »V besedah obkrožite črko, s katero je v njih zapisan polglasnik« (s predvidenimi rešitvami tipa prtljaga) strokovno ustrezno.

Odgovor:

Ne le v svetovalnici, tudi v poglavju Pravopisa 8.0 za javno razpravo – Slovnični oris za pravopis, razdelek Glasoslovni oris (člen 90, poglavje POLGLASNIK OB ČRKI R) smo zapisali, da je s črko ⟨r⟩

»označen glasovni sklop [ər] v položaju: med dvema soglasnikoma (črn [čə̀rn/čə̀rən], grd [gə̀rd-], trd [tə̀rd-], vrh [və̀rh], vrsta [və̀rsta]; krtača [kərtáča], prvak [pərvák]) ali v vzglasju pred soglasnikom (rdeč [ərdéč/ərdèč], rja [ə̀rja], rt [ə̀rt])«.

Tudi Slovenski pravopis 2001 ima vsaj dve formulaciji, ki potrjujeta vaše mnenje:

• člen 742
  Pomni: 1. Polglasnika pred r ne zaznamujemo s posebno črko, če r-u sledi soglasnik: botrski, metrski.

• Iz člena 1070 je jasno razvidno, da ob zvočnikih r l m n nastopa polglasnik, ki ni zapisan (označena pisna odsotnost z znakom ø).

• Nekoliko dvoumno je zapisano pravilo v členu 620, ki bi koga lahko tudi zapeljalo v napačno sklepanje: »Ozki in široki e ter polglasnik zapisujemo s črko e (polglasnik v določenih položajih, tj. zlasti pred r ne ob samoglasniku v morfemu, še s samimi črkami za zvočnike, npr. trn; prim. § 727–729, 734, 737, 742, 744).

Vprašanje »V besedah obkrožite črko, s katero je v njih zapisan polglasnik« ALI v letošnji maturitetni poli »V besedah, v katerih v zbornem jeziku izgovorimo polglasnik, obkrožite črko, s katero je zapisan« ima odprto pomensko interpretacijo, saj bi vprašanje lahko interpretirali tudi kot »V besedah obkrožite črko, s katero je v njih zapisan [tudi] polglasnik«.

Siceršnja natančnost, s katero se preverja znanje slovnice, bi nam narekovala, da bi vprašanje označili za zavajajoče, a člen 620 in tudi preglednica »Glasovna vrednost črk« (člen 1069) v Slovenskem pravopisu 2001 dopuščata rešitve, ki jih sugerira vprašanje. Pri tem vprašanju je zagotovo problematična tudi ubeseditev, da neka črka »označuje« glas.

Morda bi bilo dovolj, če bi dijaki morali obkrožiti besede, v katerih v zbornem jeziku izgovarjamo polglasnik ali pa razlikovati med besedami, v katerih je polglasnik zapisan s črko e, od preostalih.

Helena Dobrovoljc (november 2025)