Tvorba pridevnika: »roženvenski« ali »rožnovenski«

[Moderator]

Vprašanje:

Katera oblika pridevnika, izpeljanega iz besedne zveze rožni venec je pravilna? Rožnovenski ali roženvenski?

Odgovor:

Pravilna je oblika rožnovenski.

Obrazložitev
V knjižnem jeziku se res pojavljata oba zapisa, a slovarji knjižnega jezika (SSKJ2) usmerjajo k rožnovenski oz. navajajo le to obliko (SP 2001). Npr. SSKJ2 v geslu roženvenski navaja kvalifikator religijsko in uporabnika usmerja k boljši možnosti, torej k rožnovenski (zapisano ležeče):

SSKJ2
roženvênski -a -o [rožənvenski] prid. (ē)
rel. rožnovenski: roženvenska nedelja

rožnovênski -a -o prid. (ē)
rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra

SP 2001
rožnovênski -a -o (é; ȇ) ver. ~a nedelja

Pravilnost tvorjenke z besedotvorno podstavo rožn- utemeljujemo s tem, da gre za sistemsko tvorjenko, saj jo z medpono -o- in priponskim obrazilom -ski tvorimo iz besedne zveze rožni venec.

Pojavljanje pridevnika roženvenski ni omejeno na posebno besedno zvezo, zato je ne moremo povezovati s stalno besedno zvezo ali terminološko rabo, v kateri bi bila tudi ta oblika razširjena v knjižnem jeziku.

Besedotvorna podstava pridevnika roženvenski je posledica prevzemanja iz nem. Rosenkranz (v knjižnem jeziku smo drugi del besede prevedli z venec). V narečjih je prevzeti izraz roženkranc še vedno prisoten. Ta način prevzemanje je viden tudi iz poimenovanja roženkravt (za vrsto rastline). Opisano potrjuje tudi etimološka raziskava, ki roženkranc izvaja iz nemščine, roženkravt pa iz avstrijske nemščine (M. Snoj, Slovenski etimološki slovar, 2015).

Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (november 2025)