Zakaj ima samostalnik »kekec« slabšalni pomen?




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj in od kdaj se Kekec uporablja kot slabšalno ime za fanta, če pa je v slovenski književnosti dejansko junak.


    Odgovor:

    Deček z osebnim lastnim imenom Kekec iz Vandotove triologije mladinskih zgodb Kekec na hudi poti (1918), Kekec na volčji stezi (1922) in Kekec nad samotnim breznom (1924) ter poznejšega prvega slovenskega mladinskega celovečernega filma Kekec (1951) z nadaljevanjema Srečno, Kekec (1963) in Kekčeve ukane (1968) je v slovenskem literarnem kanonu vsekakor pozitiven junak z vlogo malce nagajivega, igrivega in radoživega fanta, ki sicer zaradi svoje vedoželjnosti in radoznalosti hitro zapade v težave, a se zna iz njih tudi izmotati, pri čemer iz različnih težav ves čas pogumno rešuje svojo prijateljico Mojco. Podobno ima npr. lik Tavčarjeve Mete iz Cvetja v jeseni (1917) zaradi nepozabne igre Milene Zupančič v istoimenskem filmu (1973) povsem specifične lastnosti. Zaradi umeščenosti teh likov v slovenski kulturni kanon ter posledične prepoznavnosti se ljudje odločajo za ta imena in po njih imenujejo svoje naslednike ali izdelke, ustanove (npr. pašteta Kekec, jabolčni sok Kekec, revija Kekec, otroški vrtec Kekec, Kino Kekec ipd.), vendar gre tu za lastna imena, pri čemer jim posamezniki oz. izdelki v nadaljnjem »življenju« dajo povsem svoj pečat.

    Ekspresivno oznako za fanta nosi – podobno kot npr. janez (v SSKJ-2 z oznako ekspr. in razložen kot 'nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant' z zgledi rabe vidiš ga janeza, spet si ga polomil in kot nagovor o ti janez janezasti ) – občno ime kekec, ki se pojavlja predvsem v govorjenih besedilih in zapisih na spletu, npr. izpasti kot kekec, posebnež. Podroben pregled gradiva, izpričuje tudi pogoste pojavitve poimenovanja z negativno konotacijo, tj. 'neumnega, omejenega človeka', zlasti takega, ki ni dorasel delu, ki ga opravlja, npr. kakšni kekci objavljajo to, največji kekec letošnjih volitev ...

    Sklenemo lahko, da v zadnjem desetletju občno ime kekec v svojem zaznamovanem pomenu sobiva skupaj z Vandotovim likom, in sicer tudi v podpomenu z negativno konotacijo, v mladostniškem slengu pa je poimenovanje rezervirano zgolj za mlajšega fanta.

    In še etimološki vidik. V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) najdemo besedo kekec v pomenu tolkač, ki je po vsej verjetnosti osnova lastnemu imenu Vandotove literarne osebe. Vendar iz tega ni mogoče izvesti današnjega občnoimenskega pomena 'kdor ni dorasel delu, ki ga opravlja' in nekaj let mlajšega podpomena 'neresen človek, zlasti poslanec ali poslanski kandidat'. Navedeni pomen se je razvil iz lastnega imena literarne osebe Kekec tako, da se je pri poobčnoimenjenju upošteval samo šaljivi, hudomušni Kekčev značaj. Na nastanek podpomena, torej oznake za poslanca, ki mu pripisujejo manjšo mero resnosti, pa je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da je bil v letih 2007 do 2011 sicer čisto resen poslanec v Državnem zboru RS tudi Franci Kek, ki smo ga prej poznali tudi kot šaljivca v televizijski Skriti kameri in igralca ter režiserja filmske komedije Na svoji Vesni (2002).

    Nataša Gliha Komac, Marko Snoj (januar 2015)