Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)




  • Vprašanje:

    Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

    Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

    Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

    Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

    2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

    Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?


    Odgovor:

    Na strani 131 v pravilih Slovenskega pravopisa 2001 je med razlagami normativnih oznak v pravopisnem slovarju pojasnjeno, da ležeči tisk označuje vse, kar je v knjižnem jeziku nevtralno, oziroma da je v ležečem tisku zapisana navadnejša dvojnica.

    V vašem primeru to pomeni, da je samostalnik Danska ženskega spola in da se pregiba (sklanja) takole: Danska Danske Danski Dansko v Danski z Dansko. Ker pa je mestnik (v Danski) v slovenščini neobičajen, prav za ta sklon raje (pogosteje, navadneje) uporabljamo obliko na Danskem, ki je zato kot priporočena zapisana ležeče. Zakaj? V slovenščini lahko sklanjamo ime te države tudi po četrti sklanjatvi srednjega spola, kar pa je pri večini sklonov danes zelo redko. Od teh oblik je večinsko rabljena le mestniška: Dansko Danskega Danskemu Dansko na Danskem z Danskim.

    Enako velja še za druga imena držav in pokrajin (Češka, Madžarska, Štajerska, Gorenjska, Bavarska ...): večinoma v ženskem spolu, le v mestniku v srednjem. Le če imenom v mestniku stoji pridevnik, je tudi v mestniku navadnejši srednji spol: v komunistični Madžarski (ne torej na komunističnem Madžarskem).

    Na videz obliki za Danska in Dansko, torej v ženskem in srednjem spolu, sovpadeta v tožilniku: Dansko, na Dansko. Če ji dodamo pridevniško besedo, katere osnova se končuje na tak soglasnik, da vpliva na končni -o v pridevniku: Obiskali bodo našo Gorenjsko ali naše Gorenjsko. Najbrž ima tudi tu ženski spol tožilniške oblike Dansko prednost pred srednjim. (Za domiselno rešitev ob tej zadregi se zahvaljujemo Jožici Škofic iz dialektoške sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.)

    Danska (ž)

    • Zaradi zmage Danske nad Nemčijo v prvem krogu in Nemk nad Romunijo v drugem je med tremi reprezentancami nastal krog …
    • Z Danske na Švedsko je vsaj zaenkrat, dokler ne bo dokončan in za promet odprt šestnajst kilometrski most med Kobenhavnom in Malmöjem.
    • Slovenija se bo danes (ob 14. uri) pomerila z Dansko.

    Dansko (s)

    • Del skupine skavtov, ki se je v nedeljo vrnila z Danskega.
    • Na Danskem se je končalo svetovno hokejsko prvenstvo skupine B.

    Pojav mešanja dveh paradigem smo v svetovalnici že opisovali. Več o pojavu najdete v pravopisnih pravilih (člen 841).

    Če se zdaj posvetim še drugemu delu vašega vprašanja, naj takoj opozorim, da ležečega tiska v SP 2001 ne moremo enačiti z ležečim tiskom v SSKJ.

    • revizíjatudi revízija -e ž (ȋ; í)
      1. pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: opraviti revizijo; zahtevati revizijo; revizija knjigovodstva; revizija finančnega poslovanja; revizija računov
      2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene za__hteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
      ♦ pravn. pisno izraženo nesoglasje s pravnomočno sodbo, sklepom sodišča druge stopnje o civilnih zadevah

    V SSKJ so v ležečem tisku zapisane glavne razlage, ki določajo pomen. To ponazarja tudi pravopisna obravnava samostalnika revizija:

    • revizíja -e tudi revízija -e ž, pojm. (ı̑; í) revizija knjigovodstva |pregled|; revizija mednarodne pogodbe |sprememba|

    Kot lahko vidite, v pravopisnem slovarju besedi pregled in sprememba nista zapisani v ležečem tisku (kot bolj nevtralni sopomenki), temveč med pokončnicama kot splošni pomenski uvrstitvi.

    Sopomenke so v SSKJ sicer zapisane v ležečem tisku in stojijo za razlago:

    (1) kadar razlago dopolnjujejo, je pred sopomenko vejica:

    • konzultácija -e ž (á) 1. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu, posvet …

    (2) kadar so iztočnični besedi nadrejene, je pred sopomenko podpičje:

    • čítati -am nedov. (ī) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati …

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (januar 2015)