Razlika med »reber« in »rebro«

[Moderator]

Vprašanje:

Nedavno sem ob gledanju kviza na javni televiziji (RTV) »zastrigla z ušesi«, ko je voditelj kandidatu pojasnil, da je drugi izraz za strmino rebro.
Geni mojih staršev – slavistov mi niso dali miru, pogledala sem v SSKJ na spletu in dobila potrditev, da rebro je in ostaja le kost, in da je reber strmina. Zdelo se mi je treba na očitno napako opozoriti, in sem.
V odgovor pa sem prejela povezavo na rebro, kjer je nekje spodaj napisano, »glej tudi sinonim strmina«. Mar torej ni sinonim le réber?

Odgovor:

Bo držalo, da ima beseda rebro v slovenščini tudi pomen ‘nagnjen svet, strmina’ (po SSKJ narečno), ‘Abhang eines Berges’ (Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar). Na tak pomen besede rebro kažejo tudi ledinska imena (PRZZI), prim. pa tudi krajevno ime Strmo Rebro (občina Krško). Ne drži pa obratno (namreč da bi ženskospolska beseda reber pomenila ‘rebro’); anatomsko poimenovanje je vedno rebro oz. temelji na tej obliki (prim. SLA 1.1 V043). Beseda rebro, ki je v pomenu ‘rebro’ splošnoslovanska, ima pomen ‘pobočje’ (ali podobno) še v makedonščini in bolgarščini (Snoj SES) ter ukrajinščini (Murzaev 1984: 328), prav tako pa se med najvažnejšimi osnovami za slovanska zemljepisna imena navaja beseda rebro v obeh pomenih (Šmilauer 1970). Besedi rebro in reber sta zato verjetno etimološko povezani, paralelni pomenski razvoji ‘rebro’ → ‘nagnjen svet’ pa so znani tudi iz drugih jezikov (Snoj SES).

Vzorec, po katerem je nastala ženskospolska beseda reber (pri Badjuri (1953: 55) tudi naglasna različica rebár), rodilnik rebri, ni jasen. Če ta varianta res ni znana pri drugih Slovanih, bi lahko šlo za slovensko inovacijo, morda kot poskus razlikovanja med omenjenima pomenoma besede rebro. Pri Pohlinu (1781) se za pomen ‘rebro’ pojavlja srednjespolski samostalnik rebru, za pomen ‘grič, vzpetina’ pa moškospolski samostalnik rębr, ki bi lahko odražal isti vzgib, saj je tak samostalnik lahko nastal kot posledica maskulinizacije nevter (prehoda samostalnikov srednjega spola v moški spol), ki je značilna (tudi) za gorenjsko narečje in severni del dolenjskega narečja. V okviru sodobnega knjižnega jezika v tem pomenu besedi seveda nista enakovredni, pri besedi rebro je v SSKJ tak pomen označen kot narečen, medtem ko je beseda reber oznako »raba peša« pri svojem pomenu v drugi izdaji SSKJ izgubila, pojavlja pa se tudi v terminologiji (prim. Geografski in Planinski terminološki slovar) – v knjižnem sistemu se je torej beseda rebro v pomenu ‘nagnjen svet’ umaknila besedi reber. Beseda rebro se sicer rabi v drugih (geografskih) pomenih, ki pa temeljijo na izbočenosti ali narebranosti in zato niso neposredno povezani s prej omenjenimi, npr. ‘rahlo zaobljena stebrasta oblika v steni’ (Planinski terminološki slovar), tako pa tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. rusko ‘rob, greben’ (Murzaev 1984).

Miha Sušnik (januar 2026)