Izvor besede »menstruacija«




  • Vprašanje:

    Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

    Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.


    Odgovor:

    Besedo menstruacija smo v začetku 20. stoletja prevzeli iz sodobnih evropskih jezikov, iz nemške Menstruation ali francoske menstruation, ki sta narejeni iz latinske menstrua »menstruacija«, izpeljanke prek pridevnika menstruus »mesečni« in samostalnika mensis »mesec«.

    Izrazov za ta mesečni pojav je v našem jeziku zares veliko, vsaka generacija doda kakega novega in pozabi kakega starega. Vendar ti izrazi večinoma ostajajo pogovorni, narečni ali slengovski. Spreminja se celo nevtralni izraz. Prva izdaja SSKJ je kot nevtralno navajala le mesečno perilo (menstruacija je bil medicinski termin), v drugi izdaji pa je menstruacija že nevtralni izraz. Do nedavnega smo torej v knjižnem jeziku uporabljali domačo besedno zvezo, zdaj pa je v uporabi tujka, ki je prvotni medicinski termin. Tega bomo pojmovali kot nevtralnega, dokler se ne bo v tej vlogi uveljavil kak drug, nov ali znova oživljen.

    SSKJ poleg navedenih navaja še naslednje besede in besedne zveze z istim pomenom: čišča, menarha, mesečna čišča, mesečno perilo, mesečna kri, perioda, svoje reči in svoje stvari, Pleteršnikov slovar s konca 19. stoletja pa čišča, čiščenje, diže, madež, mesečina, navadna, perilo, pranica, pranje, skrvnica in skrvnina. V Kastelec-Vorenčevem slovarju s preloma 17. in 18. stoletja poznamo dižedišče, ženske mesečne bolezni in očiščenje. V 16. stoletju je Dalmatin v prevodu Svetega pisma uporabljal zvezo da ima ženska svojo bolezen.

    Marko Snoj (januar 2015)