×

Rodilnik zanikanja (3)




  • Vprašanje:

    Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.

    Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).


    Odgovor:

    V primerih te vrste (ki jih je v razpravi Stavčna negacija v slovenščini obravnaval že Anton Breznik), se je treba vprašati, kaj je dejansko zanikano. Vemo, da stopi PREDMET zanikanega DEJANJA (vedno, če je ta v osebni glagolski obliki, večinoma pa tudi ob dopolnjevanju osebne glagolske oblike, zlasti pri naklonskih oz. naklonskost izražajočih glagolih, npr. tudi NAMERAVAM delati X) v RODILNIK.

    Vprašanje je torej, ali je v danem primeru zanikano DEJANJE, KI PREHAJA NA PREDMET, KI NAS ZANIMA, ali ne.

    Če si pomagamo s pretvorbo nedoločnika v odvisnik: Namen (Jedro) odločbe (Prilastek 1), da zagotavlja zaščito (Pril-Odv). Namen odločbe je jedrni del te besedne zveze, da zagotavlja zaščito pa je prilastkovnoodvisniški del. Besedilo je lahko uresničeno tako npr. Namen odločbe, da zagotavlja zaščito, je vsekakor pohvalen.

    Takšna prilastkovnost se lahko loči od jedra z glagolom biti kot vezjo in preide v povedkovo določilo:

    • Namen določbe je [obstoj namena določbe , lastnost »v odvisniku« ], da (določba) zagotavlja zaščito.
    • Namen določbe ni [obstoj namena določbe , lastnost »v odvisniku« -], da (določba) zagotavlja zaščito (*zaščite).

    Ob takšnem razbitju vidimo, da se dejanje v odvisniku da zagotavlja zaščito ne zanika, zanika se LASTNOST določbe, da zagotavlja zaščito. Zanikanje se torej tiče (NE)PRISOTNOSTI LASTNOSTI OSEBKOVE ZVEZE, ne pa samega dejanja v odvisniku. Ob pretvorbi odvisnika nazaj v nedoločnik: Namen določbe ni zagotavljati zaščito (zaščite ?). Tako rodilnik ne le, da ni priporočen, ampak bi ga celo odsvetovali, saj je ob pretvorbi v odvisnik (ni, da zagotavlja *zaščite) povsem nesprejemljiv.

    Torej: Namen te določbe ni [obstoj namena , lastnost v nedoločniku -] zagotavljati zaščito. Da zanikamo lastnost, ki jo izraža vez (biti), kaže tudi nikalna oblika (ne je >) NI, ki pripada BITI (vezi), ne pa dejanju v nedoločniku.

    Povsem drugače je pri zgledih:

    • Določba ne [dejanje »zagotavljati« -] zagotavlja zaščite (*zaščito) ali
    • Z določbo ne [dejanje »nameravati zagotavljati« -] nameravamo zagotavljati zaščite (zaščito*).

    Tu tudi ni možna pretvorba v odvisnik, niti v drugem primeru (ne nameravamo, *da zagotavljamo) ne. To pomeni, da je nedoločnik tesno povezan z osebno glagolsko obliko in je njen inherentni del, zato njena zanikanost vpliva tudi nanj.

    O vsem tem piše že Breznik (prim. 1982: 283–294, zlasti 283–286).

    Drži pa, da je rodilniškost z zanikanjem tako zelo povezana, da bi nekateri (kot pravi že Breznik) ob zanikanju vse postavili v rodilnik. To potrjuje raba celo v primerih, kot je namen določbe ni zagotavljati zaščito (zaščite ?), kjer sta deleža tožilnika in rodilnika bolj ali manj izenačena, npr. (tožilnik, ustrezneje): Naš namen ni zaostrovati spor ali (rodilnik, manj ustrezno): Naš namen ni zmanjševati pomena problematike.

    Opomba:
    Odgovor je spremenjen. Različica odgovora, ki je bila objavljena novembra 2014, je shranjena v uredništvu svetovalnice.

    Domen Krvina (december 2014)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.