Ali sta besedi »okajen« in »vinjen« sinonima?

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni,
pogosto zasledim besedo okajen za označevanje nekoga, ki je pod vplivom alkohola.
Medtem, ko mi je sopomenka vinjen logična izbira (vino->alkohol) ne razumem kako je prišlo do uporabe besede okajen, ki se po enaki logiki nanaša le na kajenje.
Tudi fran.si navaja, da je "vinjen" sinonim za besedo "okajen".
https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4370245/okajen?Query=okajen&View=1
Zanima me torej, kako je postala beseda okajen navezana na alkoholiziranost?

Odgovor:

O izvoru besede okajen – prvotno deležnika, danes pa predvsem pridevnika, ki pomensko ni več neposredno povezan z izhodiščnim glagolom okaditi – v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja beremo, da se je tobak sprva uživalo s »pitjem« oz. inhaliranjem kot še danes nekatera zelišča (vidno tudi v znani ljudski pesmi: Lisica, lisjak sta pila tobak; tobaka ni b'lo, sta pila vodó), šele pozneje je prišlo v navadno njuhanje in kajenje (v nemščini, po zgledu katere so bili tvorjeni slovenski izrazi, Tabak trinken, pozneje rauchen).

Koncept »pitja tobaka« ima globlje zgodovinske korenine. Ko je Krištof Kolumb ob koncu 15. stoletja prispel v Ameriko, je v svoj dnevnik zapisal, da domorodci iz zvitih rastlinskih listov »pijejo dim«. Friderik Baraga v knjigi o severnoameriških Indijancih iz leta 1837 prav tako pojasnjuje, da Indijanci tobaka ne kadijo, temveč ga »pijejo«, saj dim pogoltnejo in ga nato počasi izdihujejo. Tudi Janez Trdina v Bajkah in povestih o Gorjancih navaja, da so starejši moški »pili tobak« iz lesenih ali glinenih pip. Šele na prelomu iz 17. v 18. stoletje je glagol piti v kontekstu tobaka postopoma nadomestil izraz kaditi. Da sta obe možnosti dolgo soobstajali, potrjuje Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894–1895), ki sopostavlja zvezi tobak kaditi = tobak piti v nasprotju s tobak njuhati. V prvi polovici 20. stoletja je med nižjimi družbenimi sloji (podeželsko in delavsko prebivalstvo) prevladovalo žvečenje tobaka, medtem ko je bilo njuhanje domena meščanstva in plemstva.

Ker so učinki prekomernega uživanja tobaka (t. i. nikotinska omotica) v določeni meri podobni učinku uživanja alkohola (t. i. alkoholna intoksikacija), sta se lahko opitost od alkohola/tobaka in okajenost od tobaka predstavno zbližali oz. je prišlo do asociativnega zbližanja obeh stanj. To je omogočilo tudi pomensko razširitev pojma okajenost, da označuje ne le stanje po kajenju (prej pitju tobaka), temveč tudi po pitju alkohola, pri čemer velja, da izraža nekoliko blažjo stopnjo opitosti.

V štajerski, koroški in panonski narečni skupini namesto knjižnega izraza okajen uporabljajo germanizem fajhten, ki izvira iz nemškega feucht 'vlažen, moker'. V prenesenem pomenu ta leksem ustreza knjižnima okajen oz. opit in označuje blago stopnjo opitosti, medtem ko se za močnejšo stopnjo alkoholiziranosti dosledno uporablja stilno nevtralen izraz pijan.

(Vir: Vedež, 1849)

Domen Krvina, Tjaša Jakop (oktober 2026)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Slovar in uporabnik v prepletu: nadgradnja osrednjih jezikovnih portalov za slovenščino, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}