Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ...




  • Vprašanje:

    Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?

    Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?


    Odgovor:

    Zastavljeno vprašanje je glede na stanje v veljavnih jezikovnih priročnikih upravičeno. Naj na kratko povzamem:

    Slovenski pravopis 2001 je ob zemljepisnem imenu Bosna navaja prebivalca v dveh besedotvornih različicah: Bosenc in Bosanec. Načelo navajanja ženskih oblik (ki so besedotvorno izpeljanke iz moških imen v pravopisnem slovarju) določa, da se ženska različica izpeljuje le iz prve navedene oblike moškega imena. To je odgovor na vaše vprašanje, zakaj pri Bosenka ni navedene dvojnice Bosanka.

    Dvojnica Bosenc je precejšnja novost, ki sicer sledi sistemskemu domačenju, a je do izida SP 2001 kot ime prebivalca ni navedel še noben slovar ali priročnik slovenščine. Tudi SSKJ in njegova druga izdaja (SSKJ2) se npr. v razlagi gesla bosanski sklicujeta le na ime Bosanec (nanašajoč se na Bosance ali Bosno). Ime Bosenc se v slovenščini tudi več kot 10 let po izidu pravopisa ni ustalilo niti ni živo, kar ugotavljate tudi sami, in je zato neuspeli poskus. O tem priča tudi gradivo: npr. besedilni korpus Gigafida izkazuje zelo nizko pojavnost teh imen, nekoliko bolj gradivsko razširjen je pridevnik bosenski (258), čeprav je v primerjavi z bosanski (5885) še vedno zelo redek.

    Uradno stališče slovenistične stroke bo lahko prinesel naslednji pravopis, ki ga prenavljamo. V tem trenutku pa vam v svetovalnici na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU lahko svetujemo, katero obliko uporabljamo sami in kaj bomo glede tega vprašanja predlagali v sprejetje Pravopisni komisiji pri SAZU, pri čemer bomo upoštevali tudi druge stroke (npr. etnično opredeljevanje prebivalstva, priseljenega iz Bosne in Hercegovine, v popisnih podatkih) in interesne skupine. Že takoj po razpadu Jugoslavije je v Bosni začelo delovati gibanje za vrnitev zgodovinskega poimenovanja (Deklaracija o vrnitvi imena Bošnjak, 1993), ki zahteva, da se pripadniki danes bivšega jugoslovanskega naroda – Muslimani – imenujejo Bošnjaki, ime Bosanci pa označuje vse (torej bošnjaške, hrvaške in srbske prebivalce BiH).

    Helena Dobrovoljc (februar 2015)