Vejica in pomišljaj
-
Vprašanje:
Prosim za vašo pomoč. Namreč gre za vejico za drugim pomišljajem v podrednem stavčnem razmerju kot npr:
In kot da imata na hrbtu raketni motor – ki sta ga ne neki način tudi res imela –, sta oddrvela naprej.
Po pogledu v knjižni in elektronski novi pravopis je vejico za drugim pomišljajem 'dovoljena' oz. se dopušča, ko gre za vrinjeni stavek med dvema neodvisnima stavkoma, nakar so našteta priredna razmerja, ne pa tudi podredna.
Lektorji in slavisti so pri tem neenotni, zato se obračam na vas.
Odgovor:
Pravopisna pravila v členu 348 določajo, da v zapleteni povedi, v kateri je že več vejic, vrinjeni stavek ali več stavkov od drugega dela povedi raje ločimo s pomišljajem:- Komaj je zatisnil oči – človek bi mislil, da je minila le minuta – se je zbudil in se začel pripravljati na pot.
Čeprav sta v tem zgledu stavek pred vrinjenim delom in stavek za njim v podrednem razmerju in bi med njima – če ne bi bila ločena – stala vejica, je v tem zgledu za drugim pomišljajem ni. Da je v takem skladenjskem položaju možna, pa potrjuje člen 392, v katerem piše, da kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem lahko pišemo vejico:
- Med nami je bil – kako smo bili slepi –, vendar ga nismo spoznali.
Pravopis torej ne omejuje rabe take vejice na vrinjene stavke med priredji, temveč jo dopušča »med dvema stavkoma«, ne da bi natančneje opredeljeval razmerje med njima.
Tak pravopisni predpis potrjuje tudi jezikovna raba, saj že pregled naključnih zgledov v korpusu Gigafida kaže na dvojnično normo. Pomembno pa je, da se – kot pri vseh dvojnicah – odločimo za tisto možnost, ki se nam zdi ustreznejša (bolj smiselna, logična ipd.), in jo uporabljamo dosledno vsaj v istem besedilu.
Tina Lengar Verovnik (februar 2015)
