×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Vejica in pomišljaj

    ločila
    ločila pomišljaj vejica pravopis
    1
    1
    4195
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Skrbnik


      Vprašanje:

      Prosim za vašo pomoč. Namreč gre za vejico za drugim pomišljajem v podrednem stavčnem razmerju kot npr:
      In kot da imata na hrbtu raketni motor – ki sta ga ne neki način tudi res imela –, sta oddrvela naprej.
      Po pogledu v knjižni in elektronski novi pravopis je vejico za drugim pomišljajem 'dovoljena' oz. se dopušča, ko gre za vrinjeni stavek med dvema neodvisnima stavkoma, nakar so našteta priredna razmerja, ne pa tudi podredna.
      Lektorji in slavisti so pri tem neenotni, zato se obračam na vas.


      Odgovor:

      Pravopisna pravila v členu 348 določajo, da v zapleteni povedi, v kateri je že več vejic, vrinjeni stavek ali več stavkov od drugega dela povedi raje ločimo s pomišljajem:

      • Komaj je zatisnil oči – človek bi mislil, da je minila le minuta – se je zbudil in se začel pripravljati na pot.

      Čeprav sta v tem zgledu stavek pred vrinjenim delom in stavek za njim v podrednem razmerju in bi med njima – če ne bi bila ločena – stala vejica, je v tem zgledu za drugim pomišljajem ni. Da je v takem skladenjskem položaju možna, pa potrjuje člen 392, v katerem piše, da kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem lahko pišemo vejico:

      • Med nami je bil – kako smo bili slepi –, vendar ga nismo spoznali.

      Pravopis torej ne omejuje rabe take vejice na vrinjene stavke med priredji, temveč jo dopušča »med dvema stavkoma«, ne da bi natančneje opredeljeval razmerje med njima.

      Tak pravopisni predpis potrjuje tudi jezikovna raba, saj že pregled naključnih zgledov v korpusu Gigafida kaže na dvojnično normo. Pomembno pa je, da se – kot pri vseh dvojnicah – odločimo za tisto možnost, ki se nam zdi ustreznejša (bolj smiselna, logična ipd.), in jo uporabljamo dosledno vsaj v istem besedilu.

      Tina Lengar Verovnik (februar 2015)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si