Izjeme pri domačenju krajevnih imen
-
Vprašanje:
Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?
Odgovor:
Slovenska imena, ki jih uporabljamo ob tujih ali namesto tujih, je treba razdeliti glede na okoliščine rabe.1. Slovenska zemljepisna imena na narodnostno mešanih ozemljih uporabljamo enakovredno z ustreznimi tujimi imeni, npr.: Beljak (Villach) – Borovlje (Ferlach) – Celovec (Klagenfurt) – Čedad (Cividale del Friuli) – Dobrla vas (Eberndorf) – Gaberje (Gyertyános) – Gorica (Gorizia) itd.
2. Slovenska zemljepisna imena za tuje kraje, ki jih uporabljamo le v slovenščini, so navadno nastala že v daljni preteklosti in so navadno povezana z mesti, pomembnimi za slovensko zgodovino in kulturo; ob mednarodnem občevanju pa jih ne uporabljamo, temveč so v rabi mednarodna imena, npr.: Banjaluka (Banja Luka) – Benetke (Venezia) – Brod na Kolpi (Brod na Kupi) – Carigrad (Istanbul) – Dunaj (Wien) – Firence (Firenze) itd.
3. Starejša slovenska imena, ki so danes stilno zaznamovana, njihov nastanek pa je bodisi odraz ljudske rabe in preoblikovanja bodisi so umetne tvorbe, nastale zaradi družbenopolitičnih teženj in okoliščin, npr. Breže (Freising) – Draždani (Dresden) – Inomost (Innsbruck) – Jakin (Ancona) – Kelmorajn (Köln) itd. Teh imen uradno ne uporabljamo.
Vsa ostala imena, torej tista, s katerimi se Slovenci v preteklosti nismo srečevali, smo prevzeli v izvirni obliki in jih tako tudi uporabljamo.
Helena Dobrovoljc (oktober 2014)
