Izvor glagola »opetnajstiti«




  • Vprašanje:

    Kakšen je izvor pomena glagola opetnajstiti?


    Odgovor:

    Glagol opetnajstiti bo v tretji izdaji Slovenskega etimološkega slovarja prikazan nekako takole.

    opetnájstiti-ȃjstim dov. ‛ogoljufati' = lat.‛fraudare' (19. stol.), tudi napetnájstiti, prepetnájstiti in prešestnájstiti v enakem pomenu. Sorodno je nar. nar. slovaš. prepatnástit' ‛ogoljufati' in nar. češ. rozpatnástit' sa ‛našopiriti se, opogumiti se', přepatnástěný, napatnástěný ‛prenažrt, prenapit'. Izpeljano iz števnika petnajst oz. šestnajst (Be III, 32). Možni sta dve razlagi. Po prvi naj bi se števnik nanašal na (večje) število prič, ki so s prisego jamčili verodostojnost pravdne stranke pred sodiščem. Dokazovanje s sedmimi pričami, presedmovȃnje, se na Slovenskem omenja že l. 1338, vendar le za primer razbojništva in tatinstva; dokazovanje s petnajstimi pričami (ki je znano iz rimskega prava) pa pri nas ni potrjeno. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi izraz temeljil na poimenovanju srebrnega kovanca za petnajst krajcarjev, ki so jih začeli kovati okrog leta 1660, predvsem z namenom, da bi jih uporabljali za izplačila solda vojakom. Prve petnajstice so veljale za pravi vojni denar in so bile po vsebini srebra v razmerju do uradne vrednosti slabše od drugih kovancev. Ker se obravnavani slovenenski izrazi uporabljajo predvsem v povezavi z goljufijo pri kupčiji, se zdi ta razlaga verjetnejša: kdor je komu plačal s kovancem za petnajst krajcarjev, torej s slabim denarjem, ga je opetnajstil, napetnajstil ali prepetnajstil (Vilfan, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, 125 s.).

    Marko Snoj (marec 2015)