Pisanje imena »Katoliška cerkev«

[Moderator]

Vprašanje:

Naročnik želi, da napišem katoliška Cerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.

Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.


Odgovor:

Načini zapisa se res zelo razlikujejo (prim. registrirane cerkve in verske skupnosti v Sloveniji).

Kot jezikovnemu redu zavezani najlažje pritrdimo načinu, ki je zapisan v slovarskem delu zadnjega pravopisa v geslu Cerkev: Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Pravoslavna cerkev, torej v prvem delu z veliko in potem z malo začetnico. Če se potem tako zapisano ime okrajša v eno samo besedo, jo po pravopisu pišemo z veliko začetnico, vendar le – tega pravopis ne piše – v ednini. V zvezi srečanje predstavnikov treh cerkva slednja sestavina ni zapisana z veliko začetnico, ker ni več ime, tak način pa se zato pri mnogih piscih uveljavlja tudi v ednini, čeprav je potem za koga videti kot ideološko obračunavanje. (Pa sploh ni tako: zagotovo se piše z malo šola, tudi če je okrajšano iz organizacije, imenovane Osnovna šola XY – pri osnovnih in srednjih šolah, zanimivo, ni potrebe po razlikovanju organizacije in stavbe z veliko ali malo začetnico.) V zadnjem času se sploh v publicistiki čedalje bolj pišejo v celoti z malo tudi večbesedna imena oz. že poimenovanja verskih skupnosti, torej na način katoliška cerkev ipd., saj se tudi zaradi sobesedila ve, ali je govor o organizaciji ali o stavbi. Uveljavlja se torej raba male začetnice, podobno kot recimo v imenih šol, fakultet, inštitutov ipd. ali v stvarnih imenih zakonov in podobnih besedil, ki jih razumemo kot vrstna poimenovanja. Sicer pa je to zaznal že slovenski pravopis leta 2001 v pravilih v členu 104, recimo s primerom Hodil je v osnovno šolo Franceta Bevka in na šolo Prežihovega Voranca.

Peter Weiss (april 2015)