×

Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih




  • Vprašanje:

    Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?


    Odgovor:

    Slovenščina in drugi slovanski jeziki za izražanje časa, v katerem se kaj godi, uporabljajo predlog v, ki se ob nekaterih samostalnikih veže s tožilnikom, ob drugih pa z mestnikom. Vezava s tožilnikom je pri nas morda v upadanju, se pa dobro drži v predložnih zvezah s poimenovanji dni v tednu (v soboto) in prislovnih zvezah (v tretje gre rado) pa tudi za izražanje časa, določenega glede na količino (delati pozno v noč). V starejšem času je bilo običajno še pri nekaterih drugih samostalnikih, npr. v praznik, v večer. Ohranja se nam tudi v prvotnem sklopu teden, ki je iz *tъd'e dьnь s prvotnim pomenom »isti dan«, seveda v tožilniku. V večini drugih primerov se je v tej funkciji uveljavila vezava z mestnikom: v juniju, tudi brez predloga, npr. jeseni.

    Zagata je pravzaprav še hujša. Predložne zveze s samostalnikom v mestniku lahko zamenjamo z rodilnikom, npr. v juniju = junija, v tem letu = tega leta, medtem ko tega ne moremo storiti s predložnimi zvezami v tožilniku.

    Zakaj je tako, ne znam odgovoriti. Jezik je v neprestanem razvoju in rešitve, ki so sistemsko labilne, kot je ta, ki jo omenjate, ga k temu še spodbujajo. Slovanski jeziki pri tem niso izjema. Tudi nemščina ima podobno dvojnost. Dnevi v tednu se vežejo s predlogom an (am Samstag), meseci in leta ter večino drugega pa z in (im Juni, in diesem Jahr).

    Marko Snoj (april 2015)


Prijavite se za odgovor