Izvor besed »ponornica« in »ponoriti«

Pišem vam, ker v češčini rada uporabljam glagol ponořit se (v slovenščini je podobno: potopiti se), in ko sem želela priložnostno uporabiti ponoriti se v nekaj, me je presenetilo, da se ta glagol v slovenščini ne rabi oz. pomeni nekaj povsem drugega. Je pa s češkim ponořit se verjetno povezana ponornica ter ponoren. Moje vprašanje je torej, kako sta se etimološko razvila dva tako različna pomena, ponoriti (v smislu norosti) ter ponořit se (potopiti se – ponornica, ponoren)?

Besedni družini nista etimološko povezani med seboj. Slovenski pridevnik nòr je prevzet iz bavarske narečne oblike samostalnika, ki se v knjižni nemščini glasi Narr ‛norec, norčav človek’, kar se je razvilo iz starovisokonemškega narro v enakem pomenu.

Češki glagol ponořit se ‛potopiti se’ pa izhaja iz o-jevske stopnje praslovanskega korena, vidnega v glagolu *ne̋rti ‛potapljati se’, iz indoevropske baze *nerH- ‛potapljati se’. Ta besedna družina je v slovanskih jezikih široko izpričana, v slovenščini pa se ohranja v naslednjih besedah: ponòr ‛odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda’ s pridevnikom ponóren, ponórnica ‛ponikalnica’, vse iz praslovanskega *ponorъ̏, kar je izpeljano iz *pone̋rti ‛potopiti se, pogrezniti se’ (enako češko ponor ‛pogrezanje’).

Iz istega korena ima slovenščina tudi ponírek ‛vodna ptica’, izpeljano iz praslovanskega *poni̋rati ‛potapljati se’ (ohranjeno kot narečno slovensko pondírati ‛potapljati se’ in zato je ponirek narečno tudi pondirek), ter noríce ‛nalezljiva bolezen z mehurčki na koži’, ki so poimenovane po brazgotinah v obliki jamic, ki jih lahko pusti ta bolezen, izpeljano kot pomanjševalnica iz praslovanskega samostalnika *nora̋ ‛jama, luknja’, ki se ohranja tudi npr. v starocerkvenoslovanskem nora in češkem nora ‛jama, brlog’.

Poleg tega pa imamo še dve prevzeti besedi iz istega praslovanskega korena: nórka ‛kuni podobna, ob vodah živeča žival’ (prevzeto iz ruskega nórka, izpeljano iz praslovanskega glagola *nori̋ti ‛potapljati’ in torej prvotno pomeni ‛potapljač’) ter nȇrc ‛norka, krzno iz norke’ (prevzeto prek nemškega Nerz, Nörz iz gornjelužiškega samostalnika nórc, kar je sorodno z ruskim samostalnikom nórka).

Simona Klemenčičhttps://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/simona-klemen%C4%8Di%C4%8D-sl (februar 2025)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

ETIMOLOGIJA izvor besede etimologija izvor besede izvor samostalnika izvor glagola

Izvor priimka »Merčnik«