Zapis japonskega termina »kacuobuši«




  • Vprašanje:

    Prosimo vas za pomoč pri zapisu japonskega termina katsuobushi, ki ga bo vsebovala Uredba Evropske komisije glede mejnih vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov v tem japonskem ribiškem izdelku.


    Odgovor:

    Pri imenih, ki jih prečrkujemo iz nelatiničnih pisav, se držimo pravila, da imena zapišemo v skladu s fonetično uresničitvijo. Beseda, ki je prečrkovana po načinu Hepburn, bi se po naših pravilih zapisala kacoubuši.

    Vem, da se nekateri strokovnjaki za japonščino in kitajščino ne strinjajo s slovenskim prečrkovalnim načinom. Če bi še nekako razumela njihove pomisleke pri lastnih imenih, kjer se k upoštevanju izvirnikov vse bolj nagibamo tudi slovenisti, pa nikakor ne morem deliti tega mnenja pri občnih poimenovanjih.

    Zakaj? Kakor koli gledamo, občnoimenske besede dobivamo iz različnih logov in virov in v procesu podomačevanja jih nekatere prej, druge kasneje prilagodimo našim fonetičnim uresničitvam, kar velja tudi za novejšo leksiko (šitaka, suši, čopsuj, taj či, jin-jang …). Le redke izjeme so se ohranile zapisane v izvirni pisavi dlje (mutsu --> mucu; shiatsu --> šiacu), pogosto zato, ker sama fonetična uresničitev v slovenščini ni nedvoumna:

    • samostalnik judo že nekaj desetletij izgovarjamo na oba načina: kot júdo in džúdo;
    • v sedanjem času se podobna dilema pojavlja pri imenu jagod goji: izgovarjamo kot góji in gódži.

    Opomba: Odgovor je bil v zadnjem delu dopolnjen. H. Dobrovoljc, 21. maja 2015


    Helena Dobrovoljc (maj 2015)