Vejica in vrinjeni stavek




  • Vprašanje:

    Prosim za odgovor, kako je z vejicami v naslednjem primeru – ali je to vrinjen stavek in bi morali biti dve vejici:

    • Šele vmes, največkrat pa po končanju postopka se začne preiskava.

    Odgovor:

    V vašem primeru gre za vrinjeni nestavčni del, ki ga na obeh straneh označujeta vejici:

    • Šele vmes, največkrat pa po končanju postopka, se začne preiskava.

    Vsebinsko so vrinjeni stavčni in nestavčni deli zelo raznoliki: lahko gre za informacijo, ki je bralcu že znana in ga nanjo zgolj opominjamo; lahko gre za stvar, o kateri bomo sicer več povedali kasneje, a jo omenjamo že na tem mestu; lahko pa gre za informacijo z neke povsem druge ravni upovedovanja, ki besedilo na tem mestu vsebinsko razširja, bogati – sem bi najbrž sodil vaš primer.

    Zanimivo pa je, zakaj se o drugi vejici sploh sprašujete. Načeloma velja, da če lahko domnevno vrinjeni del izpustimo brez škode za pomen glavnega toka povedi, gre za vrinjeni stavčni ali nestavčni del, katerega signal sta vejici, ki ga zamejujeta. Tako je tudi v vašem zgledu: Šele vmes se začne preiskava.

    Poglejmo še vašemu podoben hipotetični zgled Običajno med, včasih pa že pred postopkom pridobimo ključne podatke. Če bi tukaj postavili vejico za postopkom (kar počnejo mnogi pisci), poved, ki bi nastala ob preizkusu z izpustom »vrinjenega« besedila, ne bi bila smiselna: *Običajno med pridobijo ključne podatke. Ne gre namreč za vrivanje, ampak za priredno razmerje znotraj istega stavčnega člena ali njegovega dela, ki pa ga zaznamuje le ena vejica, in sicer na mestu, kjer se to razmerje vzpostavlja. Tako je tudi v naslednjem primeru: čeprav bi v zvezi hipotetična, toda zelo verjetna prihodnost celo lahko izpustili »toda zelo verjetna« in pomen zveze »hipotetična prihodnost« ne bi bil okrnjen, pa gre ponovno le za vzpostavljanje protivnega razmerja, ki ga označuje ena sama vejica.

    Tina Lengar Verovnik (maj 2015)


Prijavite se za odgovor