Zveza predlogov »od« in »do«




  • Vprašanje:

    Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila 1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

    V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

    V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.


    Odgovor:

    Pomenska razlaga pri predlogu do v SSKJ pritrjuje vašemu razmišljanju: zgradba, v kateri nastopata tako od kot do, navadno izraža:

    • (1) začetno in končno mejo (vlak vozi od Ljubljane do Beograda),
    • včasih pa tudi (2) približno, vmesno mero (ležal bo pet do deset dni).

    Pri izražanju pomena (1) je treba uporabljati oba predloga, izjema je zapis z znamenjem, torej s pomišljajem (odprto 7–20).

    Pri izražanju pomena (2) je mogoče prvi predlog tudi izpuščati, a to ne kar v vseh položajih: SSKJ tu jasno nakazuje, za kakšne skladenjske uresničitve to velja: publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno. Ta zgled ima oznako publicistično, kar pomeni, da je slogovno zaznamovan, saj oznaka publicistično v SSKJ velja za normativno oznako, ki se nanaša na slogovne nerodnosti.

    Pomena približnosti torej ne moremo povezovati z manj točno določenostjo prve, torej začetne točke, ki naj bi jo določala zgradba s predlogoma od … do, temveč se približnost nanaša na pomen celotne besedne zveze, npr.:

    • V posameznem košku je od štiri do šest bakreno rdečih, umazano rožnatih ali belih cvetov.
    • Poleg tega naj bi od 30 do 50 odstotkov sredstev prispevala tudi Slovenija.
    • Značilen potek lymske borelioze: od nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa ni opaziti sprememb.

    Jasnost izražanja začetne in končne točke torej ne izhaja le iz doslednosti uporabe obeh predlogov, temveč zlasti iz pomenske interpretacije konkretne ubeseditve.

    Helena Dobrovoljc (maj 2015)