Mednarodna kratica UNESCO ASP

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kako bi bilo najbolje pisati naslednji besedni zvezi: 3. UNESCO ASP tek, UNESCO glasnik. Morda 3. Unescov ASP-tek in Unescov glasnik?


Odgovor:

Pri tako zapleteni besednozvezni zgradbi je morda najbolje razmisliti o tem, kako jo govorno uresničujemo, da bomo zapis čim bolje prilagodili dejanski izreki, še prej pa pogledati, kaj te kratice označujejo v slovenščini, saj so očitno prevzete.

UNESCO je znana kratica, ki se je že leksikalizirala, zato nastopa kot lastno ime in iz nje tvorimo pridevnik tudi v zapisu z veliko začetnico in potem zmalimi črkami (Unesco, Unesca ... Unescov).

ASP je angleška manj znana kratica, nastala iz začetnic zveze Associated Schools Project (Network), ki jo v slovenščini srečujemo pod imenom Projektna mreža pridruženih šol. Kljub temu uporabljamo mednarodno kratico ASP.

Za poimenovanje prireditve, torej teka mladih, ki ga organizira projektna mreža ASP pri Unescu, se je uveljavilo zaporedje kratic UNESCO ASP tek, ki ne sledi značilni slovenski skladenjski postavitvi, temveč angleški. Slovenščini bližji zapis bi se glasil:

· Unescov tek ASP

natančneje:

· Tretji Unescov tek ASP

· 3. Unescov tek ASP

Če želimo kljub temu bolj slediti izvirniku, bi se ime prireditve glasilo:

· Tretji Unescov ASP-tek

· 3. Unescov ASP-tek

Kot smo v svetovalnici že opozorili, se zaradi vzporednosti podredne zloženke s kratično sestavino (ASP-tek) in podredne zloženke, ki se pod pritiskom rabe piše zdaj že narazen (akvarel barvice), pogosto opušča tudi vezaj med kratico in jedrom, prva sestavina pa prevzame pridevniško obliko (ASP-jev tek, akvarelne barvice), če je to mogoče oz. če ni nenavadno:

· Tretji Unescov ASP-jev tek

· 3. Unescov ASP-jev tek

Helena Dobrovoljc (junij 2015)