Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih

Moderator

Vprašanje:

Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?

Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.

Odgovor:

Glagola obstajati in obstati v pravnem jeziku nimata posebnega terminološkega pomena, ampak je njun pomen enak kot v splošnem jeziku. Glagol obstajati je pravzaprav sopomenka glagola biti in bi lahko vaš spodnji primer zapisali tudi kot: Terjatve tožeče stranke ni, seveda pa se želi poudariti, da tožeča stranka od toženega nekaj terja, vendar zaradi nekega vzroka (ki iz sobesedila ni razviden) to ni mogoče.

Tudi glagol obstáti s spregatvenim vzorcem obstojim, obstojiš, obstoji razlagamo s sopomenko biti, obstajati.

V splošnem jeziku oba glagola lahko zamenjamo z glagolom biti in sta tako sopomenki.

V pravnih besedilih se glagol obstati pojavlja nekoliko pogosteje, še posebej v nikalni obliki npr.:

Na tej podlagi organ zaključuje, da informacija, ki jo zahteva prosilec, ni informacija javnega značaja po ZDIJZ, saj ne obstoji pravna podlaga, ki bi v povezavi z ZVOP-1 omogočala posredovanje tovrstnega dokumenta.
Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL.
Ne obstoji noben mednarodnopravno veljavni dokument, ki bi to skupino omenjal ali jo proglašal kot manjšino.

Dejansko bi v vseh primerih lahko glagol obstati zamenjali tudi z glagolom obstajati, slogovno gibkejše pa bi bilo, če bi enostavno uporabili zanikani glagol biti, torej ni pravne podlage, ni dejstev in okoliščin … seveda pa bi morali ob zanikanju uporabiti rodilnik. S tem pomensko ne bi spremenili ničesar, lahko bi se zmanjšal želeni poudarek.

Mateja Jemec Tomazin (junij 2015)