Izrazna prekrivnost in pridevnik »račji«
-
Vprašanje:
V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:raca --> račje (meso)
rak --> račje (meso)
Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?
Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?
Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.
Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?
Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.
Ali se strinjate?
Odgovor:
Izrazna prekrivnost dveh pridevnikov v slovenščini ni redkost (loški < Lož, Log, Loka, Loče, Lodž, Ložec; vaški < Vače, Vas; baški < Bača, Bače …). V primeru, ki ga navajate, pa je morda neliko bolj usodna, če govorimo o kulinariki ali o živalih z biološkega zornega kota (račja kuga, račji samec). Na drugih področjih bi verjetno iz sobesedila hitro sklepali o ustrezni podstavi.Če iščemo po korpusu Gigafida kolokacije s pridevnikom račji, najdemo redke zveze, ki so povezane z rakom: med zvezami s prsi, kljun, kuga, zel, mast, meso, jetra, prsa, samec, pašteta, jajce … je le prgišče takih (kuga, meso, samec), ki bi lahko vodile v nesporazum. Ker do dvoumnosti in nesporazumov ne prihaja pogosto, jezik ni razvil drugačne oblike. Da bi v pravopisu umetno ustvarili prepoved, je malo verjetno, pravzaprav lahko zatrdim, da se to ne bo zgodilo. Prav pa bi bilo, da bi ob leksikografski analizi gradiva ustrezno označili pogostnost in okoliščine rabe posameznih zvez. Na osnovi take leksikografske analize bodo oblikovana tudi pravila v pravopisu in pripadajoči slovar.
Helena Dobrovoljc (junij 2015)
