Pisanje imen konvencij, listin, dogovorov ipd.

Moderator

Vprašanje:

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimski sporazumi, ženevske ali Ženevske konvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaške konvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaške konvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Odgovor:

Velika začetnica pri pisanju tovrstnih lastnih imen ni odvisna od množine ali ednine, čeprav je res, da so množinske lastnoimenske oblike redke: z veliko začetnico že od samega začetka pišemo npr. ime Osimski sporazumi, saj tako označujemo vse tri dokumente (1. pogodba med Italijo in Jugoslavijo; 2. gospodarski sporazum; 3. protokol o prosti coni), podpisane v Osimu. Tako tudi SP 2001. Omenimo le, da je tak način pojmovanja za Osimske sporazume lasten le Slovencem. Večina evropskih narodov poimenuje te sporazume edninsko (Osimski sporazum).

Podobno je z imenom Brižinski spomeniki, le da se v tem primeru vsi spomeniki, ki jih to ime pomensko zajema (Prvi/I. brižinski spomenik, Drugi/II. brižinski spomenik, Tretji/III. brižinski spomenik), imenujejo podobno kot skupno ime – Brižinski spomeniki.

Pri izbiri začetnice imena je treba upoštevati, ali je zveza v množini (h/Haaške konvencije) lastno ime po zgledu Osimskih sporazumov ali pa je zgolj neuradno skupno poimenovanje sicer drugače poimenovanih konvencij, ki jih opišemo kot konvencije, podpisane v Haagu. Enako velja za ž/Ženevske konvencije, ki opisujejo štiri konvencije

Ker uradni podatki o obeh skupinah konvencij pričajo, da gre za več konvencij, ki jih z zgodovinske distance poimenujemo s skupnim imenom, ki ima lastnoimenske značilnosti. To pomeni, da pri imenu haaške konvencije ne gre za katere koli konvencije, podpisane v Haagu, temveč tako poimenujemo obe konvenciji iz let 1899 in 1907. Obstaja sicer možnost, da so bile v Haagu podpisane tudi kake druge konvencije, ki bi jih poljudno in neuradno lahko poimenovali haaške konvencije.

Naj strnem: O lastnoimenskem statusu in posledično veliki začetnici ne odloča vedno število, temveč zlasti predmetnost, ki jo poimenujemo.

S tega vidika Haaški konvenciji označujeta konvenciji iz let 1899 in 1907, Ženevske konvencije pa konvencije iz leta 1949 (prva iz l. 1864). Pri Osimskih sporazumih ohranjamo kodifikacijo Slovenskega pravopisa 2001 in slovensko pisno tradicijo.

Helena Dobrovoljc (julij 2015)