×

Jezikovno posodabljanje ob ponatisih




  • Vprašanje:

    Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.


    Odgovor:

    O jezikovnem posodabljanju različnih, zlasti pa leposlovnih del, se je v slovenščini javno oz. strokovno razpravljalo le redko. Pri pogostih posodobitvah klasikov v knjižnih izdajah redko srečamo tudi zgolj bežne opombe o uredniških prilagoditvah. Zato je toliko bolj dobrodošlo, da se je uveljavila znanstvenokritična metoda, ki sodobnemu bralcu v elektronski obliki predstavi prvotno in posodobljeno izdajo s komentarji.

    V vašem primeru pa gre verjetno za druge vrste izdajo, pri kateri želite doseči drugačen učinek.

    Če se odločate za ponatis in jezikovno posodobitev dela, potem je korektno, da bralca na svoje posege v izvirnik opozorite (npr. »druga, pregledana izdaja« (bravec > bralec recimo) ali pa, če je posegov več, »druga, rahlo spremenjena izdaja«, kjer je navedba, kaj je bilo popravljeno glede na prvo izdajo, že dobrodošlo), sami pa jih evidentirate. Raziskovalci bi vam bili za tovrstne evidence zaradi dokumentarne vrednosti gradiva zelo hvaležni. Opozorilo bralcu je torej na mestu.

    Na spoštovanje materialnih avtorskih pravic in moralne obveze do avtorja pa verjetno ni treba posebej opozarjati.

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (julij 2015)


Prijavite se za odgovor