Vejica in podredni vezniki

Moderator

Vprašanje:

zanima me, kako je s postavitvijo vejic v primeru, ko imamo vrinjeni odvisnik:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Med dvema podrednima veznikoma ni vejice (SP 327), SP 328 pa pravi takole: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ali bi morale biti vejice potemtakem takole postavljene:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave, in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Ali takole (v skladu s pomenom povedi):

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da, ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Katera različica je pravilna? Poved je iz prevoda pesmi, če se mogoče zdi malo nejasna.

Odgovor:

Navedena poved je ob prvem branju nekoliko nejasna zaradi neobičajne rabe pogojnega odvisnika (»če mi dopustiš trditev«). Šele ob drugem branju postane jasno, da je njegov dejanski pomen »dopusti mi«. Ker gre za leposlovje, je takšno stiliziranje razumljivo, vseeno pa vas je zmotilo pri razmisleku o stavi vejic.

Glede na zgoraj zapisani dejanski pomen povedi je najbolj verjetna stava vejic, pri kateri sta oba da-stavka na isti skladenjski ravni, torej med njima ni vejic:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev (= »dopusti mi trditev«), da nas je večina nejasne narave in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Možna je tudi interpretacija, po kateri je (kot ste namignili sami) »ko se prebudimo« vrinjeni del. Težko presojam o tem brez poznavanja celotnega besedila pesmi, saj so vrinjeni stavčni ali nestavčni deli vedno ubesedenje vsebine z neke druge in ne tekoče ravni propozicije (bodisi smo o tem že govorili in želimo bralca zgolj spomniti na neko stvar, bodisi bomo obsežneje o njej govorili kasneje, bodisi za vsebino ni bistvena ipd.). Zaradi obilja vejic pa bi bilo v tem primeru bolje uporabiti pomišljaje, katerih ena od vlog je prav tako označevanje vrinjenih delov:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev (= »dopusti mi trditev«), da nas je večina nejasne narave in da – ko se prebudimo – še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Tretja možnost, ki jo navajate – vejica pred t. i. vmesnim odvisnikom –, pa bi prišla v poštev le, če bi pogojni odvisnik ohranjal svoj izvorni pomen. V tem primeru bi se poved morala še nadaljevati, kot je nakazano spodaj, saj bi bil celotni del, ki ga uvaja vmesni odvisnik, razumljen kot vrinjeni:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave, in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo, potem /…/.

Tina Lengar Verovnik (julij 2015)