Poimenovanja ljudskih glasbil

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Odgovor:

Privzemamo, da bi radi poimenovanja za omenjena ljudska glasbila uporabili v knjižnem jeziku, odgovor glede na primere, ki jih navajate, pa ni enoznačen.

Gre za ljudska glasbila, ki imajo pogosto samo narečna poimenovanja, ki smo jih preverili v knjigi Zmage Kumer Ljudska glasbila in godci na Slovenskem (1983, Slovenska matica Ljubljana). Za poimenovanja teh glasbil kot krovne uporabi oblike žvrgolc, drumlica in čivink, ostale oblike in poimenovanja povzemamo v nadaljevanju. Fičefaja oz. fičafaja avtorica ne navaja.

Žvrgolc je dolenjsko poimenovanje za lončeno piščalko, poznamo pa še poimenovanja žvrgolíca (dol., štaj.) ali kúhajca (prekm.). Ponekod ji rečejo kar piščalka oz. píšuka (gor.), zaradi ptičje oblike tudi škrjanček, slavček, kanarček, grlica ipd.

Za drumlico Zmaga Kumer navaja še izraze drúmelca, brinca, brunda (obe Bela Krajina), tintina (Rezija), brnbice, brenka, brumbice, brümblice (Štajerska) in struna (Ribniška dolina).

Čivink je najpogosteje rabljen izraz (dol., gor., prim.), čeprav poznamo tudi drvéne muzike, dideldáčka, sova (Bela krajina); piščalka, pišuka (Dolenjska, Gorenjska), rega (Koroška), gusle, srákalca, pískalo, pǝskolič, zvízdalo (Primorska), lesena ígrca (Porabje).

V knjigi Zmage Kumer še lahko preberemo, da za poimenovanje čivink Pleteršnik navaja še cvik, čevínek, čovínek. Na splošno pa tudi v slovarjih ne izvemo prav veliko o iskanih ljudskih glasbilih. V Slovenskem pravopisu 2001 sta sicer poknjiženi obliki žvrgolec in drumljica, fičafaj pa je izpričan tudi v SSKJ2 (enako v SSKJ), vendar v pomenih 'lok', 'frača' in slabš. 'puška'; pomena 'ljudsko glasbilo' ne navaja. Prav tako na slovarskem portalu Fran ne najdemo čivinka. Za vsa poimenovanja je zelo malo zadetkov tudi v besedilnem korpusu Gigafida 2.0, ki velja za najbolj reprezentativnega za preučevanje knjižne rabe. Za poimenovanje čivink lahko izpostavimo rabo v korpusu KAS, kar verjetno kaže, da je poimenovanje v stroki razmeroma ustaljeno.

Proizvajalec želi z narečnimi poimenovanji ljudskih glasbil ohraniti navezavo na tradicijo, za knjižno rabo pa lahko uporabite poimenovanji, ki smo ju že poknjižili, torej drumljica in žvrgolec, zlasti pri fičefaju in morda tudi pri čivinku pa bi lahko uporabili opisni poimenovanji, kot ju najdemo na spletnih straneh enega od proizvajalcev, in sicer piščal iz lubja oz. zvočilo ali piščalka trnovskih tičarjev.

Mija Michelizza (februar 2023)