Podkategorije

• poimenovanja glasbil

  0 Teme

  0 Objave

  Ni novih objav.
• izbira ustrezne besede
  73 Teme

  73 Objave

  M

  Vprašanje: Kakšna je razlika med pomenoma besed »določiti« in »ugotoviti«? Kateri zapis je ustreznejši? "Učenec določi največji skupni delitelj dveh naravnih števil." ali "Učenec ugotovi največji skupni delitelj dveh naravnih števil." Ali na enak način tvorimo poved, če uporabimo eno oz. drugo besedo? Ali bi morali v primeru, če bi želeli uporabiti glagol »ugotoviti«, zapis oblikovati tako: "Učenec ugotovi, katero število je največji skupni delitelj dveh naravnih števil."? Odgovor: Glagol določiti je v zgornjem primeru uporabljen v 2. pomenu besede glede na SSKJ2 (enako že SSKJ), in sicer 'na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir', glagol ugotoviti pa je v istem slovarju razložen kot 'z razmišljanjem, raziskovanjem priti do določenih dejstev'. Pri omenjenih primerih gre za drobne pomenske odtenke, pri katerih se zdi, da glagol določiti zahteva tudi izkazano ugotovitev, glagol ugotoviti pa preverja zgolj miselni proces, ki ni nujno tudi (ustno ali pisno) izkazan. V daljši različici vaše povedi se pomen glagola ugotoviti ne spremeni. Kateri od zapisov povedi je ustreznejši, je odvisno od namena, za katerega jih boste uporabili. Če predvidevamo, da gre za namen učnega načrta, menimo, da so vse tri povedi ustrezne. Mija Michelizza (september 2025)
• sopomenskost
  51 Teme

  51 Objave

  M

  Vprašanje: Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? Učenec izračuna količnik števil in ostanek pri deljenju (v obsegu poštevanke). Učenec izračuna količnik števil in ostanek pri deljenju (v okviru poštevanke). Odgovor: Izbira besede oziroma zapisa je odvisna od pomena oz. pomenskega odtenka, ki ga želite posredovati. Pomensko se povedi razlikujeta takole: (1) Učenec izračuna količnik števil in ostanek pri deljenju (v obsegu poštevanke). Beseda obseg ima (drugi) pomen 'razsežnost, velikost' – učenec torej v tem primeru računa količnik in ostanek v računskih operacijah v obsegu poštevanke, ki jo že obvlada ali ki se je bo naučil. Poštevanko (ali nekaj poštevanke) že zna in znotraj te razsežnosti se bo naučil računati količnik števil in ostanek pri deljenju. (2) Učenec izračuna količnik števil in ostanek pri deljenju (v okviru poštevanke). Beseda okvir ima (tretji) pomen 'kar kaj opredeljuje, omejuje' – poštevanka torej opredeljuje okvir, v katerem se bo zgodilo (tudi) učenje računanja količnika števil in ostanka pri deljenju. Učenec se uči poštevanko, ob tem pa se uči tudi računati količnik in ostanek. Urška Vranjek Ošlak (marec 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
• žargonska raba
  2 Teme

  2 Objave

  M

  Vprašanje: Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala. Odgovor: Samostalnik kultura ima lahko več pomenov, med drugim v prvem pomenu ‘dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja’ s podpomenom s podpomenom ‘dosežki te dejavnosti’ in v drugem pomenu ‘lastnosti človeka glede na obvladovanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju’ s podpomenom ‘lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu’. Pri vašem vprašanju se izpeljani pomen najverjetneje nanaša na prvi pomen samostalnika kultura, tj. na dejavnosti, povezane s področjem ministrovega delovanja, zato je nevtralnejše in manj zaznamovano poimenovanje minister za kulturo. Tudi z zvezo kulturni minister z besedotvornega vidika ni »nič narobe«, vendar zelo hitro lahko vzbudi tudi zaznamovano konotacijo, ki pa je povezana z opisovanjem ministra kot osebe, torej njegovih lastnosti (in ne področja njegovega delovanja). Podobno je npr. pri razmerju minister za delo : delovni minister, kjer ima tudi samostalnik delo več pomenov, manj težav pa je pri bolj enoznačnih pridevnikih, npr. finančni minister : minister za finance, kjer je raba obeh zvez nezaznamovana, saj ima tudi izhodiščni samostalnik finance zgolj en pomen. Pridevniški obliki kulturen in kulturni se pomensko zelo jasno razlikujeta, v stroki pravimo, da je gre v prvem primeru za kakovostni pridevnik (in ga lahko recimo stopnjujemo), drugi pa vrstni (katere vrste minister ali ministrstvo?). Razlika se kaže v za to priložnost skonstruirani zvezi Kulturni minister ni nič manj kulturen kot športni, športni minister pa nič manj športen kot kulturni. Kdaj uporabljamo žargonske ali pogovorne izraze, kot je kulturni minister? Pogosto v manj formalnih publicističnih besedilih, kadar se poudarja njegovo pristojnost za kulturo, ali športni minister, če se želi izpostaviti njegovo funkcijo za področje športa. Svoje prispeva še gospodarnost pri tvorjenju in tudi pri razumevanju besedil, pri čemer imajo prednost krajše oblike, torej ob minister za šport tudi športni minister. V knjižnem jeziku navadne in nasploh nevtralne oblike so uradne, ker pa so te tako običajne, enolične in dolgočasne, jih tvorci besedil radi zavijejo malo po svoje, da bi jih naredili zanimivejše, čeprav pri tem tvegajo manjšo razumljivost ali celo smešnost (športno, kulturno ... ministrstvo). Nataša Gliha Komac, Peter Weiss (april 2019)
• poimenovalna praznina
  3 Teme

  3 Objave

  M

  Vprašanje: Danes mi je prišla pod roke spodnja informacija v angleščini, da imajo na marsu »marsquake«. Kako bi to bilo v slovenščini? V angleščini se zdi analogija jasnejša: Earth – earthquake (slovensko = potres, hrvaško = zemljotres), Mars – marsquake (slovensko: marsovski potres, potres na Marsu?). Kako bi vi rekli? Odgovor: V gradivu je že mogoče najti primere za marsotres, lunotres ipd.: Zaradi zmanjšanja stroškov se je ExoMars pri organizaciji naslednjega vesoljskega podviga na Mars, ki bo v letu 2016, moral odpovedati enemu od svojih instrumentov, s katerim bi preverili predvsem marsotrese oziroma tresenje tal na Marsu. Te ekipe ponavadi sestavlja med 20 in 30 inštruktorjev, kar po navedbah neimenovanega predstavnika Nata pomeni, da bi zanje potrebovali še med 2000 in 2400 policistov. Prihodnje odprave na Luno in človekovo bivanje tam ogrožajo »lunotresi«, ekvivalenti zemeljskih potresov, in plazovi, menijo nekateri znanstveniki. Vendar gre pri tem za kalkiranje po angleščini, kjer je earth dejansko sestavni del besede earthquake, zato je tam zamenjava v kontekstu vesolja smiselna, v slovenščini pa je nepotrebna – potres je potres, če gre za valovanje zgornje trdne površine, pa če je na Zemlji, Marsu ali Luni. Tak način tvorbe je primeren za jezike, ki imajo v prvem delu tvorjenke ime planeta, na primer nem. Erdbeben, Marsbeben itd. V znanstvenem ali strokovnem besedilu bi torej uporabili zvezo potres na Marsu (Luni ...). Tvorjenke tipa marsotres, lunotres pa so stilno zaznamovane. Alenka Jelovšek, Urška Vranjek Ošlak, Dejan Gabrovšek (marec 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
• poimenovanja okraskov

  0 Teme

  0 Objave

  Ni novih objav.
• neologizem
  2 Teme

  2 Objave

  M

  Vprašanje: V skrbi za lep slovenski jezik pri slovenskih jezikoslovcih pogrešamo večjo ažurnost pri iskanju in oblikovanju slovenskih ustreznic tujim izrazom. Eden od teh je tudi izraz pumptrack – gre za vse bolj priljubljen kolesarski poligon, ki so ga v zadnjem obdobju že ali pa ga še bodo uredili v mnogih slovenskih krajih. Kakšna je slovenska beseda, če sploh obstaja, za tak poligon? V medijih uporabljajo samo izraz pumptrack, sama slovenskega poimenovanja nisem našla. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi tujkami, ki jih, ker nimamo slovenskih besed zanje ali pa le-te uvedejo prepozno, ko se raba tujke že udomači, zadnja leta uporabljamo v slovenskem jeziku. Primer: glamping. Odgovor: Če malce pobrskamo po gradivu, lahko ugotovimo, da se poleg prevzete angleške besede pumptrack, ki označuje grbinast, navadno asfaltni kolesarski poligon, pojavljajo mnoge sicer neustaljene besedne zveze, kot npr. kolesarska steza (za otroke), (grbinasti) kolesarski poligon, tlačilna proga/steza ipd. Prve pojavitve besede pumptrack v korpusu Gigafida 2.0 zasledimo iz leta 2016, ko se pojavi tudi izraz kolopark, ki označuje taisto pojavnost. Najprej sicer kot lastno ime, zapisano z veliko začetnico ali kot dvozačetnica (KoloPark), kot so poimenovali prvi tovrstni ljubljanski kolesarski poligon. Kasneje se je ime poobčnobesedilo in slovenska ustreznica kolopark je glede na podatke iz korpusa Gigafida 2.0 v rabi že v začetku prevladala nad izvornim pumptrackom. O glampingu smo v Jezikovni svetovalnici že pisali, in sicer v odgovoru Normativne odločitve glede izbire glamping in glampinški. Kot lahko vidimo, je beseda glamping v slovenščini že razvila svojo besedno družino (pridevnik glampinški). Predloge slovenskih ustreznikov za besede, ki so bile v slovenščino prevzete pred kratkim, lahko podate na Franovi podstrani Predlagajte nove slovenske ustreznice, nekaj predlogov je že navedenih tudi za glamping; na tem mestu lahko za že podane predloge tudi glasujete. Za zdaj se v rabi še ni uveljavil nobeden od predlogov, kar pa ne pomeni, da se morda ne bo v prihodnje. Verjetno pa imate prav, da imajo slovenski ustrezniki več možnosti, da se uveljavijo, če se pojavijo kmalu po prevzemu angleške besede v slovenščino, kar se je pokazalo tudi na primeru koloparka. Jezikoslovci ne moremo prestreči vseh jezikovnih novosti, lahko svetujemo pri njihovem prenosu v knjižno slovenščino. Toliko večjo odgovornost ima tisti, ki besedo prinese v jezik in jo začne uporabljati v stroki ali na interesnem področju. Mija Michelizza (oktober 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
• zamejski izrazi

  0 Teme

  0 Objave

  Ni novih objav.