Vprašanje:
V različnih etnoloških virih in na spletu srečujem zapise o ribi Faroniki (tudi Veroniki), opisujejo jo kot človeško bitje z ribjim repom, v legendah o kamniški Veroniki tudi s kačjim repom. Zapisi, ki sem jih zasledil, so:
• Vila iz Podsrede naj bi bila pol ženska pol kača
• V njem naj bi polžena – polkača Veronika čuvala skriti zaklad.
ipd.
Ker poznamo besede polobla, polbog, polčlovek in podobno, mislim, da je prav pisati skupaj. Na Franu ne najdem nobenega od naštetih zapisov.
Kako utemeljiti zapise in kaj priporočate?
Odgovor:
Zgradba, po kateri sprašujete, pol ženska pol kača, ni primerljiva z zloženkami tipa polkrog, polotok ali polizdelek, ki jih jezikoslovje sprva umeščalo med sklope (Toporišič v Slovenski slovnici 2000: 195), pozneje pa tudi med zloženke (npr. v Slovenskem pravopisu 2001, člen 494, med zloženke s količinskim številom v prvem delu […] polčas). Medtem ko je tvorjenka kot leksem povsem samostojna in za njeno ustrezno razumevanje ne potrebujemo nobene druge skladenjsko povezane ali nepovezane enote, pa zgradbo pol ženska pol kača lahko uvrstimo med dvojčiče (o teh Toporišič 1996), za katere je značilna ponovitev iste skladenjske zgradbe (pogosteje z veznikom in kot brez njega), nespremenljivost vrstnega reda sestavin in njuno pomensko dopolnjevanje. Take zveze lahko uvrščamo med frazeološke enote.
V gradivu slovenskih slovarjev smo zasledili različne besedne zveze tega tipa, zapisane tudi brez vmesnih veznikov in ločil, in sicer
(a) v ponazarjalnem delu slovarskih sestavkov:
• pol: pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig. (Pleteršnik 1894/95)
• pol/napol: pol riba, pol človek; napol riba, napol človek (Levec 1899)
• pol: pol tič pol miš, pol riba pol človek, pol človek pol konj (SP 1950, SP 1962)
• pol: nar. pol tič pol miš netopir (SSKJ)
• miš: nar. [...] pol tiča pol miša netopir (SSKJ)
• tič: nar. pol tič(a) pol miš(a) netopir (SSKJ)
(b) v razlagalnem delu slovarja:
• čudo: nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba (SSKJ)
• čatež: bitje, ki je pol človek pol kozel (SSKJ)
• Triton: |grška bajeslovna oseba, pol človek, pol riba| (SP 2001)
• Ehidna: pošast v podzemlju, pol ženska pol kača, mati Sfinge, Himere, Kerbera in lernajske kače (Wiesthaler)
Z zgradbami pol ženska pol kača, pol človek pol riba, pol človek pol konj ... torej označujemo in poimenujemo bitja z deloma človeško, deloma živalsko podobo, npr. morsko deklico, kentavra, mitološkega Tritona in Ehidno – ta je tudi pol ženska pol kača. Podobni so tudi opisi Ehidne v drugih jezikih, npr. ang. half-woman and half-snake; nem. halb Mädchen, halb Schlange; fr. moitié femme et moitié serpent; pl. połowie kobiety, w połowie węża; češ. napůl žena a napůl had; hr. pola nimfa, a pola zmija.
Te skladenjsko večdelne enote tipa pol ženska pol kača torej niso zloženke ali sklopi, kot beremo v starejših priročnikih, npr.
Slovenska slovnica, 1956, str. 71
V sklopu obdrže sestavine svojo besedno funkcijo, postavljajo se druga poleg druge in nimajo veznega vokala: nepridiprav, nemanič, peš pot, dolgčas, vbogajme, božjast (iz božja oblast), mojster skaza, možicelj vstajač, pol ptič pol miš (netopir), menda (iz menim da), morebiti, seveda, dveleten, trinožnik, poldne.
Bajec, Besedotvorje – Zlaganje III, 1952, str. 87
Jukstapozicija je še očitna v primerih:
figa mož (Plet. figa-mož in figamož); mož beseda; laž-beseda ‘lažniva beseda’ (Valj.); kljuka-nos ‘Mensch mit Adlernase’ (poleg kljukonos); laketbrada; veter beseda ‘neznačajen človek’ (blkr., Breznik); zeza-mož ‘počasnež’ (Raič; prim. zeza ‘Steiss des Geflügels’); mojster skaza; pedenj-človek; možicelj vstajač; pekel-vice ‘Orakelblume’; pol tič pol miš ‘Fledermaus’, v Sp. Idriji sklanjatev poltičpolmiša; to gre vsekakor dlje kakor pol riba pol človek ‘morska deklica’, pol človek pol konj ‘centaver’, kjer so posamezni deli še pomensko ločeni.
Gre za stalnejše dvočlenske opisne zveze oziroma binomialne zgradbe, zato jih pišemo narazen, pogosteje brez ločil, a v novejšem gradivu tudi z vejico (podobno kot zveze z deloma in napol), kar ne vpliva na njihov pomen.
V sodobnih slovarjih take zveze niso izpostavljene in ne pomensko pojasnjene, kar bi bilo treba izpopolniti tudi zato, ker njihovo živost v besedilih potrjuje raba.
Za konec omenimo še, da sta riba Faronika kot mitološko bitje in kamniška malograjska grofica Veronika povezani le posredno. Razlage o tem, kako je od ribe Faronike prišlo do pol ženske pol kače (Veronike), najdemo v etnoloških študijah, npr. pri Moniki Kropej (2003), ki pojasnjuje, da je ime ribe Faronike »izvira iz ljudskega verovanja, da so se faraonovi bojevniki, ko jih je pogoltnilo Rdeče morje, spremenili v ribe in lahko v določenih okoliščinah prevzamejo človeško podobo«. Kasneje se je ustno izročilo o ribi Faroniki »prepletlo z ljudsko pripovedjo o Veroniki z Malega gradu v Kamniku, ki je bila zaradi svoje pohlepnosti začarana v bitje, napol dekle, napol kačo (v žensko s kačjim spodnjim delom telesa)« (Kropej 2003: 123).
Helena Dobrovoljc (marec 2026)
