Vprašanje:
V različnih etnoloških virih in na spletu srečujem zapise o ribi Faroniki (tudi Veroniki), opisujejo jo kot človeško bitje z ribjim repom, v legendah o kamniški Veroniki tudi s kačjim repom. Zapisi, ki sem jih zasledil, so:
Viza iz Podsrede naj bi bila pol ženska pol kača
V njem naj bi polžena - polkača Veronika čuvala skriti zaklad.
ipd.
Ker poznamo besede polobla, polbog, polčlovek in podobno, mislim, da je prav pisati skupaj. Na Franu ne najdem nobenega od naštetih zapisov.
Kako utemeljiti zapise in kaj priporočate?
Odgovor:
Najprej o izrazu. Na portalu Fran izraza pol kača pol žena res ni, se pa pojavljajo zveze z drugimi leksikalnimi enotami, npr. pol človek pol riba. Razlage o tem, kako je od ribe Faronike prišlo do pol ženske pol kače (Veronike), najdemo v etnoloških študijah, npr. pri Moniki Kropej Telban (Cosmology and Deitives in Slovene Folk Narrative and Song Tradition):
http://sms.zrc-sazu.si/pdf/06/SMS_06_Kropej.pdf
Ime ribe Faronike izvira iz ljudskega verovanja, da so se faraonovi bojevniki, ko jih je pogoltnilo Rdeče morje, spremenili v ribe in lahko v določenih okoliščinah prevzamejo človeško podobo. Izročilo o ribi Faroniki se je prepletlo z ljudsko pripovedjo o Veroniki z Malega gradu v Kamniku, ki je bila zaradi svoje pohlepnosti začarana v bitje, napol dekle, napol kačo (v žensko s kačjim spodnjim delom telesa). Emilijan Cevc je menil je, da je pripoved nastala na podlagi kamniškega grba iz leta 1684, ki naj bi po njegovem mnenju upodabljal sveto Margareto in zmaja ali kačo. Podoba naj bi bila napačno interpretirana kot Veronika – napol ženska, napol kača. Cevc je domneval, da je kača postala del pripovedi zato, ker so si ljudje tako razlagali dolge vratove ali repe zmajev oziroma kač na tem grbu.
Ne gre torej za vprašanje, kako pisati tvorjenke, za katere se je uveljavil zapis skupaj (npr. polkmet, polokno, tudi v strokovnem jeziku: polopica, polglasnik, polkrožec ipd.), ampak za vprašanje, kako pisati priredne zveze, v katerih dve besedni zvezi s pol ali napol izražata, da je celota razdeljena na dva približno enaka dela. Gre za izražanje dveh polovic celote, v tem primeru bitja.
Jezikovni priročniki iz petdesetih let prejšnjega stoletja tovrstne zveze uvrščajo celo med potencialne tvorjenke, sklope, čeprav jih ne zapisujejo skupaj, npr.
Slovenska slovnica, 1956, str. 71
V sklopu obdrže sestavine svojo besedno funkcijo, postavljajo se druga poleg druge in nimajo veznega vokala: nepridiprav, nemanič, peš pot, dolgčas, vbogajme, božjast (iz božja oblast), mojster skaza, možicelj vstajač, pol ptič pol miš (netopir), menda (iz menim da), morebiti, seveda, dveleten, trinožnik, poldne.
Bajec, Besedotvorje (Zlaganje III), 1952, str. 87
Jukstapozicija je še očitna v primerih:
figa mož (Plet. figa-mož in figamož); mož beseda; laž-beseda ‘lažniva beseda’ (Valj.); kljuka-nos ‘Mensch mit Adlernase’ (poleg kljukonos); laketrbada; veter beseda ‘neznačajen človek’ (blkr., Breznik); zeza-mož ‘počasnež’ (Raič; prim. zeza ‘Steiss des Geflügels’); mojster skaza; pedenj-človek; možicelj vstajač; pekel-vice ‘Orakelblume’; pol tič pol miš ‘Fledermaus’, v Sp. Idriji sklanjatev poltičpolmiša; to gre vsekakor dlje kakor pol riba pol človek ‘morska deklica’, pol človek pol konj ‘centaver’, kjer so posamezni deli še pomensko ločeni.
V gradivu sodobnih slovarjev smo zasledili različne besedne zveze tega tipa. V obeh povojnih pravopisih so vejico med njima začeli opuščati:
[image: 1769807126758-2163c049-1196-44c3-9dc6-3fbc992c6c09-image.png]
V sodobnih slovarjih take zveze niso izpostavljene in ne pomensko pojasnjene, kar bi bilo treba izpopolniti tudi zato, ker njihovo živost v besedilih potrjuje raba – najdemo jih v ponazarjalnih primerih in pomenskih identifikacijah ter razlagah, npr.
[image: 1769807091885-5ebe2b91-f01b-4e5f-bbce-461d85f86658-image.png]
Če sklenemo:
Zveze pol kača pol žena, pol človek pol riba, pol ptič pol miš, pol človek pol konj ... , ki so sestavljene iz parno povezanih enot, ki se pomensko dopolnjujeta, so navadno nastale v starejšem obdobju, morda pod vplivom prevodov iz nemščine (npr. Sein Liebling, war halb Mensch, halb Fisch. Der Schäfer und die Sirene, 1746, Christian Fürchtegott Gellert). V nasprotju s tvorjenkami (polkrog, polotok, polglasnik) gre za priredne zveze, katerih enot ni bilo mogoče opuščati, saj bi se tako izgubil prvotni pomen, saj so so označevale bitja, kot je netopir, morska deklica, kentaver … Pisane so bila narazen in navadno brez ločil. V sodobni rabi pa se (podobno kot zveze z deloma in napol) pišejo tudi z vejico, kar ne vpliva na njihov pomen.
Helena Dobrovoljc (februar 2026)
