×

Kategorije

  • 244 Teme
    488 Objave
    Urška Vranjek OšlakU
    https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3746/znanstveni-nazivi-na-štampiljki-vizitki-ali-tabli
  • 18 Teme
    15 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, kako bi trditev iz anketnega vprašalnika najbolje prenesla v besedilo komentarja rezultatov. Npr. v vprašalniku so anketiranci izrazili stopnjo strinjanja s trditvijo: Svetovanje mi prinaša visoko stopnjo zadovoljstva. Ali lahko to potem v besedilu oblikujem takole: Trditev Svetovanje mi prinaša visoko stopnjo zadovoljstva je prejela visoko povprečno oceno. Nekako bi se rada izognila kopici narekovajev. Odgovor: Posebne dele besedila, kot so trditve iz vprašalnika, lahko od osnovnega, tekočega besedila ločimo na različne načine, grafično pa tako, kot navajate sami, torej z narekovaji ali z ležečim tiskom; obe možnosti sta ustrezni. Če natančna ubeseditev trditve iz vprašalnika ni zelo pomembna, lahko besedilo tudi parafrazirate oz. uporabite različico odvisnega govora. Trditev Svetovanje mi prinaša visoko stopnjo zadovoljstva je prejela visoko povprečno oceno. Anketiranci so se v ?? % strinjali s trditvijo, da jim svetovanje prinaša visoko stopnjo zadovoljstva. Urška Vranjek Ošlak (junij 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 391 Teme
    397 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Kako je z dvojnim priimkom pri ženskah, če ob njem ne stoji ime? Je pravilno, če zapišemo, da je Šetinc Paškova postala poslanka? Kako pa je pravilno, če med priimkoma stoji vezaj? Odgovor: O tem, da se imena ženske osebe, naj bodo rojstna imena ali priimki, sklanjajo le, če se končajo na nenaglašeni -a, smo že večkrat pisali, npr. tečaj slikanja z Ines Pančur. Dvojni priimek ženske osebe obravnavamo enako kot enobesedni priimek, vezaj med sestavinama na rabo ne vpliva: (Mojca) Šetinc Pašek je prebrala ... Šetinc Pašek je prebrala ... Šetinc Paškova je prebrala ... (Karmen) Kenda-Jež je prebrala ... Kenda-Ježeva je prebrala ... O priimkih ženskih oseb tudi povzemalno v odgovorih: Ali Pravopis 8.0 kakor koli spreminja rabo ženskih priimkov glede na pravopisna pravila v SP 2001? Naslavljanje oseb ženskega spola Helena Dobrovoljc (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 303 Teme
    303 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, kakšen je izvor leksema pogalampati se. Uporabljamo ga v Savinjski dolini. Lep pozdrav Odgovor: Izraz pogalampati se v srednjesavinjskem narečju (potrjeno npr. na Polzeli, ne pa tudi v Žalcu) pomeni ‘polomiti se’, ‘poškodovati se’ ali ‘potolči se’, pogosto ob kakšnem padcu ali nesreči (npr. Pazi, da se ne pogalampaš na smučanju.) Izraz izvira iz bavarske nemščine. V stari visoki nemščini (Althochdeutsch) in srednji visoki nemščini (Mittelhochdeutsch) je beseda galm (povezana z glagolom gellan ‘zveneti, kričati’) pomenila ‘hrup, ropot, zvok ali odmev’, kasneje pa je izraz prešel iz opisa zvoka v opis dejanja. Orel (2003: 125) rekonstruira protogermanski samostalnik *ʒalmaz in ga povezuje s korenskim glagolom *ʒalanan oz. *gellaną, kot stare izpeljanke pa navaja starovisokonemški galm ‘ton, odmev’. Kroonen (2013) pod geslom *galan- oz. *gellan- podrobno opisuje morfološke vzorce in prevojne stopnje v germanskih jezikih, ki pojasnjujejo, kako iz glagolskega korena za ‘kričati, zveneti’ nastane samostalnik galm. Seebold (2011) pod geslom gellen (in njegovimi različicami oz. izpeljankami) pojasnjuje, kako so zvočni koreni v južnonemških (zlasti bavarsko-avstrijskih) narečjih doživeli semantični premik, kjer se prvotni akustični učinek začne uporabljati za dinamično dejanje, ki ta hrup povzroča. Oblika pogalampati se je torej klasičen primer narečnega germanizma, ki se je skozi stoletja prilagodil slovenski izgovarjavi in slovnici. Z dodajanjem slovenske glagolske končnice -ati, predpone po- in povratnega zaimka se dobimo dovršni glagol (z germanskim korenom), ki opiše omenjeno stanje, ko se človek poškoduje. Pogovorne, tj. bolj splošno rabljene ustreznice tej obliki bi bile še: polomiti se, potolči se, razbiti se (npr. Ob padcu po stopnicah se je ves polomil.). V slovenskih narečjih, zlasti v štajerski narečni skupini, ki zajame tudi srednjesavinsjko in zgornjesavinjsko narečje, najdemo zaradi večstoletnega kulturnega in gospodarskega stika z avstrijskimi deželami tudi izraze, ki so v nemščini že zdavnaj izumrli ali pa danes zvenijo povsem drugače, medtem ko v nekaterih slovenskih narečjih živijo naprej. Opomba: Narečni glagol (po)galampati je možno povezati tudi z germanizmom (po)klumpati s pomenom ‘pokvariti se’ (za predmete ali tehnične naprave, tako da ne delujejo več dobro ali sploh ne, npr. avto, traktor), ki izvira iz nemške besede Gelump ali Gelumpe ‘ničvredne cape, cunje’, ki je zbirno poimenovanje, izvedeno iz nemškega slabšalnega Lump, kar se je diferenciralo iz Lumpen ‘cunja, capa’ in torej prvotno pomeni ‘razcapanec’ (Bezlaj II, 156, Kluge 450). Tjaša Jakop (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 161 Teme
    139 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Spoštovani, ker pripravljam gradivo za fonemsko razlikovanje za logopede celotnega slovenskega prostora (torej tudi za Zamejce), želim transkribirati z IPA znaki vse pare besed. S transkripcijo govora različnih govorcev imam veliko izkušenj, manj pa s standardno slovenščino oz. s preskriptivno fonetiko. V FRANu je veliko besed takih, ki bi jih Slovenci iz različnih krajev izgovarjali različno (npr. /l/ v izglasju, v/v/ v vzglasju...), zapisana pa je le ena različica, morda dve. Zanima me, ali obstaja vir z natančnimi transkripcijami za vse besede (tudi različice izgovora, torej narečja). Hvala. Odgovor: Še največ podatkov o posamičnih besednih oblikah tudi v zapisu IPA ponuja Slovenski oblikoslovni leksikon SloLeks. Opozoriti je treba, da je del podatkov generiran strojno in ga uredniki še niso pregledali, zato obstaja možnost napak. Trenutno kot merodajen standard IPE za slovenščino velja besedilo Rastislava Šuštarja, Smiljane Komar in Bojana Petka v Handbook of the International Phonetic Association (1999: 135–139). Obsežnejših virov za narečne oblike, zapisane v IPI, za slovenščino še nimamo. Razmerja med znaki IPA in znaki slovenske fonetične transkripcije so sicer podani v uvodu v Slovenski lingvistični atlas (na voljo tudi na spletu). Janoš Ježovnik (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Slovar in uporabnik v prepletu: nadgradnja osrednjih jezikovnih portalov za slovenščino, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 149 Teme
    149 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Kaj je pravilno, oz. kaj je bolj pravilno? "Poskusiti" ali "Poizkusiti"? Odgovor: Pravilna sta oba glagola, oba tudi navaja SSKJ, ki poizkusiti navaja kot neprednostno dvojnico k poskusiti. Tudi v sodobni rabi se poskusiti uporablja 14-krat pogosteje kot poizkusiti. Še večja je razlika med besedama poskus in poizkus. Razliko med prednostno in neprednostno dvojnico SSKJ v Uvodu opisuje in razlaga tako: SSKJ, Uvod, člen 120 kvalifikator tudi Kvalifikator stoji pred manj navadno dvojnico, ki se v knjižnem jeziku ali umika ali [po rabi šele] uveljavlja SSKJ torej usmerja na poskusiti, poizkusiti pa navaja kot besedo, ki sicer obstaja, a je v rabi manj priporočljiva. Morfem iz se je v navedenih in nekaterih drugih primerih okrajšal v z ali s (zlasti kadar se je izgubil njegov prvotni pomen; Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, 1916). Tako smo na primer iz besede izprehod dobili sprehod. Ta dvojničnost pa ni možna v vseh primerih, npr. med glagoloma izpisati in spisati je pomembna pomenska razlika. Skratka, pravilna sta oba, pogosteje in bolj priporočljivo pa se uporablja poskusiti. Primerjajte tudi odgovor Obdobje je poizkusno, poskusno ali preizkusno?. Dejan Gabrovšek (november 2026)
  • 65 Teme
    65 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Pri brskanju po Franu ne najdem pridevnika hadronski. Ali je to prehud termin ali pa ste ga spregledali? Ker me zanima poljudna razlaga tudi zaradi trkalnika in bozona (božji delec), se sprašujem, ali obstaja razlog, da teh razlag ni. Hvala za odgovor. Odgovor: Gre za leksiko, ki v času priprave SSKJ še ni bila splošno razširjena oziroma je bila omejena le na stroko. V novejše priročnike še ni vključena. Vsi izrazi so dobro zastopani v korpusu Gigafida 2.2 (hadronski, trkalnik, bozon), uporabljajo se že dolgo (zato niso primerni za uvrstitev v Sprotni slovar, bodo pa uvrščeni v enega od prihodnjih prirastkov slovarja eSSKJ, lastno ime pa v prirastek ePravopisa). hadronski [hadrónski] -ega ki je v zvezi s hadroni, delci, ki jih povezuje močna jedrska sila in med katere spadajo na primer protoni in nevtroni bozon [bozón] -a m osnovni delec s celim spinom, med katere spadajo delci, ki prenašajo osnovne sile, na primer foton, ki je nosilec elektromagnetne sile, in gluon, ki posreduje močno jedrsko silo; med bozone spada tudi Higgsov bozon, povezan z mehanizmom, po katerem nekateri osnovni delci pridobijo maso (Izvor: poimenovanje je uvedel fizik Paul Dirac po indijskem fiziku in matematiku Satyendri Nathu Boseju, ki je v dvajsetih letih 20. stoletja razvil statistični opis obnašanja fotonov.) Veliki hadronski trkalnik -ega -ega -a [véliki hadrónski tərkálnik] m, zemljepisno lastno ime 27 kilometrov dolg krožni podzemni pospeševalnik delcev na meji med Švico in Francijo, v katerem se delci pospešujejo do hitrosti, ki je zelo blizu svetlobni, in nato trkajo med seboj, da bi raziskovalci lahko preučevali temeljne gradnike snovi in osnovne zakone narave; v njem so leta 2012 odkrili Higgsov bozon, delec, povezan z mehanizmom, ki osnovnim delcem daje maso Izraz trkalnik je slovenski prevod angleške collider. Pregled gradiva prek NUK-ovega portala dLib kaže, da so ga slovenski fiziki uporabljali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, npr. Marko Mikuž (Presek, 1985, letnik 12, številka 3) in Janez Strnad (Obzornik za matematiko in fiziko, 1982). Pri razlagi pojmov je sodeloval dr. Igor Lengar, jedrski fizik. Helena Dobrovoljc, Dejan Gabrovšek, Mija Michelizza (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Slovar in uporabnik v prepletu: nadgradnja osrednjih jezikovnih portalov za slovenščino, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 1 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Imam par vprašanj iz letošnje pole. Upam da mi boste lahko pomagali. Ali se ime Tomo v orodniku napiše s Tomotom ali s Tomom? Kako se imenuje prebivalec Prage in kako Laškega? Kako v etimološkem slovarju izvemo, iz kje je prevzeta določena beseda? Ali se pri komentarju kot obliki neumetnostnega besedila uključita kraj in datum ali ne? Odgovor: Moško ime Tomo se sklanja enako kot druga moška imena, ki se končajo na nenaglašeni samoglasnik -o (npr. Marko, Silvo, Beno, Janko), in sicer brez podaljšave osnove s t: Tomo, rodilnik Toma, orodnik s Tomom (tako še Marko, rodilnik Marka, orodnik z Markom). Podaljševanje s t je pogovorno. Informacija o sklanjanju imen je zapisana v pravopisnem slovarju, v katerem je s krožcem ob obliki Tomota opozorjeno, da je oblika nepravilna. Prebivalec Prage je Pražan. Prebivalec Laškega pa je lahko Laščan, če imate v mislih kraj na Celjskem, ali pa Lah, če imate v mislih staro ime za Italijo. Informacijo o prebivalskih imenih lahko prav tako poiščete v pravopisnem slovarju: Praga, Laško (kraj), Laško (Italija), Poznamo več etimoloških slovarjev, v Slovenskem etimološkem slovarju je informacija o prevzetosti besede zapisana v razlagalnem delu slovarskega sestavka. Slovar je vključen na portal Fran, prikaz se v knjižni izdaji razlikuje od spletnega prikaza na Franu, vsebina slovarske informacije pa se ne razlikuje. Za besedo prfoks iz slovarskega sestavka tako izvemo, da je prevzeta iz nemščine, kar nam pove oznaka prevzeto iz nem. [image: 1685622324253-knjiga.png] Slika 1: Slovarski sestavek iz Slovenskega etimološkega slovarja v knjižni obliki [image: 1685622631167-fran.png] Slika 2: Slovarski sestavek iz Slovenskega etimološkega slovarja na portalu Fran Kraj in datum nista sestavini komentarja kot besedilne vrste. Komentar vsebuje naslov, ime avtorja, besedilo komentarja pa je členjeno na tri dele: uvod, jedro in zaključek. Manca Černivec (junij 2023)
  • 2 Teme
    2 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Ostrivnik - Če pol slovenskega govornega področja uporablja besedo "ostrivnik" ali "ostrilnik" in ne "oslo", zakaj ima to oznako "narečni"? To je sinonim, po mojem. Norma ne more biti, ker bi to pomenilo dominacijo kranjščine. Naj bo jezik bogatejši in ne skopljen. Odgovor: V slovenskem jeziku kot celoti, tj. v vseh njegovih zvrsteh, je za pomen ‘podolgovat kos kamna za brušenje kose’ prisotnih dvajset poimenovanj. Kot potrjujejo podatki, zbrani v več kot 400 krajih, razporejenih po celotnem slovenskem jezikovnem prostoru, in objavljeni na jezikovni karti 3/35 v Slovenskem lingvističnem atlasu 3, je najpogostejše poimenovanje osla (https://fran.si/Search/File2?dictionaryId=227&name=karta_SLA_V309.01.pdf). To je tudi razlog, da je ta beseda vključena v Slovar slovenskega knjižnega jezika kot nevtralna. Leksem ostrilnik je v slovenskem jezikovnem prostoru prisoten na manjšem območju, in sicer na stiku koroške in štajerske narečne skupine, natančneje v mežiškem, severnopohorskem-remšniškem, južnopohorskem ter v srednjesavinjskem narečju. Besedi osla in ostrilnik (kot tudi ostala evidentirana poimenovanja, npr. oslica, oselnik, brus, kamen, kosir, kosnjak, fihlej …) so vse sopomenke, vendar so z vidika knjižnega jezika standardizirane le osla, brus in brusni kamen. Z vidika tradicije je poimenovanje osla uslovarjeno že pri Pohlinu in potem v Pleteršniku, poimenovanje brus (v širšem smislu kot brusilni kamen) pa ima tradicijo že iz 16. stoletja, medtem ko poimenovanja ostrilnik v starejših slovarjih ne najdemo. Mojca Kumin Horvat (januar 2026)
  • 731 Teme
    715 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Je dvorana z ledeno površino ledna ali ledena? Odgovor: Če bi se naslanjali le na razmerje v gradivu (korpus Gigafida 2.2), lahko ugotovimo, da je pri dvorani razmerje 1,7 : 1 v prid ledene dvorane, vendar pa je ledna dvorana tudi dobro zastopana, pri čemer je pojavljanje po tipih besedil (pretežno publicistična v povezavi s športom) bolj ali manj enako. Če pa se osredotočimo na pomen pridevnika ledén 'ki je iz ledu, ima (veliko) ledu' (osnovni pomen je snovni) proti lédni 'ki je v zvezi z ledom' (vrstni pridevnik), lahko ugotovimo, da bi bolj ustrezal drugi. Dvorana sama namreč ni izklesana/izdolbena iz ledu ali ledu podobnega materiala (kot npr. ledena jama), pač pa je v njej zgolj ledena površina/ploskev. Da v rabi vendarle nekoliko prevladuje ledena dvorana, je lahko povezano s prenosom snovnosti s te ploskve/površine na celotno dvorano, kot bi bila sama ledena. Podoben primer je ledena doba 'v času poledenitve', ki je tudi lahko povezana s predstavo, da je bilo "vse zaledenelo". Naj opozorimo, da na Franu v SSKJ2 pri podobnem primeru ledeni stadion najdemo usmeritev na ledni stadion. Na podobno vprašanje o razmerju med pridevnikoma lesen : lesni je bilo v Jezikovni svetovalnici že odgovorjeno. Pri tem naj opozorimo, da gre pri lesenih izdelkih dejansko za izhodiščni snovni pomen 'iz lesa' in šele drugotno za potencialno ustaljevanje zveze proti vrstnemu pomenu (tip izdelkov, ki so v primeru širše povezave z obdelavo lesa lahko tudi lesni izdelki). Pri ledeni dvorani pa, kot rečeno, ne gre zato, da bi bila dvorana 'vsa iz ledu' (kar bi bil snovni pomen) oz. je takšna lahko kvečjemu predstava, pač pa zato, da je v dvorani ledena ploskev, torej da je njen del (namerno) prekrit z ledom. To bi lahko spominjalo na ledeno cesto ipd., ki je zaradi mraza poledenela, vendar pa je takšna bolj ali manj v celoti. Ta pomen pridevnika ledeni 'zaledenel, poledenel oz. pokrit z ledom' pojasnjuje predstavo, da je takšna tudi celotna dvorana (ne le njena ploskev), čeprav gotovo ne gre za snovni pomen, temveč za splošno 'povezanost z ledom'. Če povzamemo: glede na zgolj splošno povezanost z ledom bi svetovali ledno dvorano, v rabi pa je zaradi verjetnih predstav o polni zaledenelosti/pokritosti z ledom močno razširjena tudi ledena dvorana. Domen Krvina, Špela Petric Žižić (november 2026)
  • 281 Teme
    281 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: »Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok.« Prosim za vašo strokovno razlago pridevnika pocestniški in zveze pocestniško obnašanje v zgornjem zapisu. Ali se pridevnik pocestniški nanaša na klateža, potepuha, če je rabljen v kontekstu ženske osebe, tu poslanke? Odgovor: Pridevnika pocestniški slovarji slovenskega knjižnega jezika še niso evidentirali, čeprav se v rabi pojavlja. Besedotvorno gre za izpeljanko iz že uslovarjenih samostalnikov pocestnik ali pocestnica ter prvotno pomeni ‘tak, ki se nanaša na pocestnika ali pocestnico oziroma je zanju značilen’. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki temelji predvsem na gradivu druge polovice 20. stoletja, je pocestnik označen kot knjižni izraz za (1) klateža ali potepuha ter za (2) ženskarja ali vlačugarja. Beseda pocestnica pa je v slovarju označena kot slabšalni izraz za »prostitutko, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici«. Sodobnejše gradivo kaže, da se je pomen besed te besedne družine razširil. Beseda pocestnik se danes uporablja tudi kot slabšalna oznaka za moškega, ki se prostituira, npr.: Ženske prostitutke so poimenovane tudi cipe, vlačuge, lajdre ali »call-girls«. Moški, ki se prostituirajo, pa prostitutki, pocestniki, cipaki, žigoli, »call-boys«. Uporabniki teh storitev se večinoma imenujejo stranke ali klienti. (Ljubezen in spolnost: vse, kar je treba obvezno vedeti, Tehniška založba Slovenije, 2008) ... Glede tega se ni nič spremenilo, le da prostitutke in pocestniki postajajo vse številnejši in vse mlajši ... (Delo 2001) Pridevnik pocestniški lahko zato označuje lastnost, ki jo govorci povezujejo s slabšalno označenim izrazom pocestnice oz. pocestnika v pomenu prostitutka oz. prostitut, torej s cenenostjo, vulgarnostjo ali spolno izzivalnostjo, npr. Predvsem te na modno pisto pošiljajo oblečene v zelo pomanjkljiva oblačila, a ne na tak način, da bi bilo videti modno in lepo, temveč je videti predvsem ceneno in »pocestniško«. Sam po sebi pa se pocestniški v sodobnem gradivu pojavlja tudi v drugih pomenih, in sicer ‘cenen, pogrošen, malovreden’ »Je sploh treba utemeljevati umetniško vrednost, zgodovinsko pomembnost in večno aktualnost dela Franeta Milčinskega - Ježka? Najbrž ne. V elitističnih krogih je bil nemalokrat ožigosan kot pocestniški in pogrošen.« (Uvodnik, Sreča stanju v sedmem nadstropju) ‘tak, ki se dogaja na cesti ali ulici; pouličen’, pogosto tudi s slabšalnim pomenom ‘vulgaren, nizek, razgrajaški’, navadno v kontekstu negativnega vrednotenja Nek fičfirič, ki malo piše pesmi, zraven pa v medijski navezi organizira brutalno in absurdno pocestniško nasilje proti demokraciji. Razvoj novega obraza je povsem preprost. Je nekoliko podaljšan let muhe enodnevnice. Ko se pojavi, je simpatičen, saj ni bil vpet v pocestniško slovensko politiko, in vse, kar je novo, lahko še pred strahom, kakšno v resnici je, nam obupanim Slovencem predstavlja upanje. Razlaga: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pocestnik knjižni izraz za potepuha ali klateža ter za ženskarja ali vlačugarja. V isti besedni družini je tudi samostalnik pocestnica, ki je slabšalni izraz za prostitutko, ki pridobiva stranke na cesti ali ulici. Sodobno gradivo kaže, da se besede iz te družine uporabljajo tudi širše, zlasti v pomenih ‘cenen’, ‘pogrošen’, ‘vulgaren’, ‘nizek’ ali ‘razgrajaški’. V zvezi pocestniško obnašanje gre za negativno vrednotenje, ki lahko zaradi nanašanja na pocestnico sproži tudi asociacijo na prostitutko, še zlasti ko pridevnik opisuje vedenje osebe ženskega spola. Ker je bil v navedenem zapisu govor izrecno o poslankah, je razumevanje izraza kot poniževalnega in seksističnega jezikovno utemeljeno. Iz samega zapisa sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali jih je govorec namenoma primerjal s prostitutkami, mogoče pa je ugotoviti, da njegova izbira besede takšno razumevanje dopušča in ga lahko tudi spodbuja. V slovenščini namreč obstaja tudi pridevnik pocesten, ki ni tvorjen iz pocestnika ali pocestnice, in ima po SSKJ dva pomena, nevtralnega ('ki je na cesti') in pa ekspresivnega, torej čustveno obarvanega ali poudarjenega ('nespodoben, prostaški' ). V primerjavi s pocestniški pridevnik pocestni tudi ob samostalnikih ženskega spola v sodobni rabi ni rabljen v pomenu, ki bi vrednotenjsko impliciral povezavo s prostitucijo, čeprav se lahko uporablja v opisnih oziroma evfemističnih poimenovanjih tipa pocestno dekle ‘prostitutka‘. Uredništvo svetovalnice (junij 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 1k Teme
    1k Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Kako se pravilno zapiše zemljepisno ime Stari dvor (v Škofji Loki)? Odgovor: Zemljepisno ime Stari Dvor je ime zaselka. Zaselek je zemljepisno oddvojen kraj z eno ali več stavbami, ki pripada samostojnemu naselju (vir: GURS, Opis vrst zemljepisnih objektov). Zaselki so običajno deli podeželskih naselij, torej vasi, le redkokdaj pa deli mest. Za imena zaselkov po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 velja, da jih pišemo enako kot imena naselij. Pravili v členih 69 in 70 torej usmerjata k zapisu Stari Dvor. SP 2001, člen 69 Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska; naselbinska so imena mest, vasi, trgov in zaselkov (Trst, Kranjska Gora, Pliberk, Lome), nenaselbinska pa vsa druga (Podrta gora, Slovenija, Jadransko morje). Za imena delov naselbin (Pobrežje, Zelena jama) veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena. SP 2001, člen 70 V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (če ne stojijo na začetku imena). Še komentar Primerjava prostorsko/geografsko samostojnih zaselkov s prostorsko/geografsko nesamostojnimi mestnimi deli, četrtmi, je pokazala, da je pravilo za uporabnika zelo zahtevno. Da bi pravilno zapisal ime zaselka Cankarjev Vrh na Rožniku, mora vedeti, da je tam malo hiš in da je ta vrh ločen od strnjenega naselja. Zato velika začetnica neprve sestavine. Za Kamno gorico pa mora vedeti, da je to tudi prostorsko ločen del Ljubljane, a ima preveč hiš, da bi bil zaselek. O tem več v prispevku Kladnika, Perka in Geršiča (2020). Predlog novih pravil v Pravopisu 8.0 skuša izenačiti dele naselij, naj bodo to mestni deli ali vaški zaselki. Revizija je še v teku. Helena Dobrovoljc (november 2026)
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 28 Teme
    26 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Pozdravljeni! Vse pogosteje v knjižnem pogovornem jeziku slišimo uporabo besednih zvez na dnevni bazi, na mesečni bazi ... Zanima me, ali je to direkten prevod angleške besedne zveze on a daily basis? Če je, kako lahko take fraze nadomestimo s slovenskimi ustreznicami? Hvala in lep pozdrav. Odgovor: Da, besedna zveza na dnevni bazi je neposreden kalk oziroma dobeseden prevod angleškega izraza on a daily basis. Čeprav jo v vsakdanjem govoru in medijih slišimo zelo pogosto, v slovenščini velja za slogovno neustrezno in jo obravnavamo kot kalk (dobesedni prevod oz. tujek). Slovenski knjižni jezik ima za ta pomen bolj primerne izraze; namesto na dnevni bazi je bolje uporabiti oblike, kot so vsak dan, dnevno ali vsakodnevno. Primeri izboljšav: sestanke imamo na dnevni bazi > sestanke imamo vsak dan / dnevno to zdravilo je treba jemati na dnevni bazi > to zdravilo je treba jemati vsak dan. Angleški stavek We update our website data on a daily basis bi se torej v slovenščini glasil Podatke na naši spletni strani posodabljamo vsak dan / dnevno. Enako velja tudi za podobne izpeljanke, kot so na tedenski bazi ali na mesečni bazi, ki imajo ustreznejše slovenske različice tedensko, mesečno ali vsak teden oz. vsak mesec, npr. račune plačujem vsak mesec namesto račune plačujem na mesečni bazi. Dodajamo podrobnejšo razlago in razvrstitev slovenskih ustreznic: vsakodnevno, tedensko, mesečno, letno To so najbolj primerne zamenjave za izraz na dnevni/tedenski/mesečni/letni bazi. Izražajo natančno časovno pogostost oz. periodičnost: a) vsakodnevno, vsak dan ali dnevno: za ohranjanje kondicije je priporočljivo vsakodnevno hoditi na sprehode; b) mesečno ali vsak mesec: račune plačujem mesečno. redno, pogosto Ti dve besedi sta odlični ustreznici takrat, ko ne gre za strogo določen urnik (npr. točno vsak dan), ampak želimo poudariti, da gre za ponavljanje ali navado: a) redno: Pomeni, da se nekaj dogaja ob določenih, ponavljajočih se časovnih presledkih. Primer: S sorodniki se redno srečujemo zveni veliko bolj naravno kot S sorodniki se srečujemo na tedenski bazi. b) pogosto: Pomeni, da se nekaj zgodi večkrat, v krajših časovnih razmikih. Primer: Ta napaka se pogosto ponavlja. na dnevnem redu Besedna zveza na dnevnem redu je v slovenščini povsem pravilna, vendar ima drugačen pomen kot angleški on a daily basis. Uporablja se v dveh primerih: a) Uradni pomen, ki označuje seznam tem, o katerih se bo razpravljalo na določenem sestanku ali seji (angleško agenda). Primer: Prva točka na dnevnem redu sestanka je analiza doseženih rezultatov preteklega četrtletja. b) Preneseni pomen, ki označuje nekaj, kar je postalo običajno, vsakdanje ali se redno dogaja; gre za ustaljeno frazo, ki izraža samoumevnost ali pogostost nekega pojava. Primer: V našem podjetju so prepiri in zamujanje rokov žal na dnevnem redu. Tjaša Jakop (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 460 Teme
    454 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Spoštovani, ali zanikani glagol tu vpliva na sklon števnika in samostalnika v predmetu in bi torej morala stati v rodilniku? Kako je pravilno? Predpisi ne omogočajo več kot tri posege na dan. Predpisi ne omogočajo več kot treh posegov na dan. Hvala. Odgovor: Sodobna raba kaže, da se pojavljata obe možnosti, torej tako s tožilnikom kot z rodilnikom. Težava pri zvezi več kot je, da veznik kot ne določa sklona, kot bi ga predlog od, ki bi tudi lahko stal namesto kot. Nikalnost se nanaša na prislov več, kaže pa se, da se lahko doseg nikalnosti prenese tudi na sledečo samostalniško zvezo (zato raba rodilnika) ali pa ne (zato raba tožilnika). Skratka, možni (in v rabi izpričani) sta obe rabi in obe se da jezikoslovno utemeljiti, razlika je predvsem v tem, kaj vse zanikamo: ali le več ali celotno zvezo. Dejan Gabrovšek (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Slovar in uporabnik v prepletu: nadgradnja osrednjih jezikovnih portalov za slovenščino, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 49 Teme
    49 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Posredujem nekaj opažanj o navajanju angleških imen slovenskih prireditev. Izgovor "za turiste" je prazen. Tujcev je polno v lokalih s slovenskimi imeni. V Ljubljani in Sloveniji, si želijo tudi izkušnje slovenščine in ne angleščine. Napise v slovenščini (na prvem mestu in z večjimi črkami, kot morebitne napise v tujem jeziku) zahteva tudi Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS). Prosim za vaš odziv na tako prakso. (1) Ljubljana Coffee Festival Na spletnih straneh Ljubljanskega festivala kave sem opazila, da je uradni naziv festivala, ki je zapisano zgoraj levo, v angleščini: Ljubljana Coffee Festival. Ali ne bi bilo pravilneje, da bi tak dogodek imel uradni naziv v slovenščini, za tuje obiskovalce pa dodatno tudi v angleščini? Slovensko in angleško spletišče dogodka Ljubljanski festival kave in Ljubljana Coffee Festival bi morali biti tudi jasno razmejeni. Tako pa res ni upravičeno, da prihaja do mešanja in se na slovenski strani pojavljajo zapisi kot Slovenia ipd. (2) Ljubljana Festival Na spletu sem našla informacijo o zgodovini poimenovanja Festivala Ljubljana. Tako ga imenuje marsikateri novinar še danes, saj je izražanje »Ljubljana Festival« v slovenščini okorno, ne le napačno. https://www.delo.si/kultura/razno/dolga-in-vznemirljiva-pot-cez-polje-zvezd (2. 7. 2022) Večkrat spremenjeno ime Skozi leta je festival večkrat spremenil ime. Do leta 1962 se je imenoval Ljubljanski festival, do leta 1977 se je imenoval Poletne kulturne prireditve, nato smo mu nadaljnjih 22 let pravili Mednarodni poletni festival. Med letoma 2001 in 2004 se je imenoval Ljubljanski poletni festival, nato je bil pet let Festival Ljubljana, od leta 2012 pa mu pravimo Ljubljana Festival. Uvodoma je bil format festivala zastavljen širše, saj je poleg kulturnih prireditev vključeval folklorne nastope, šahovske partije, športna tekmovanja in razstave. (3) Trail Ljublana Organizatorji sobotnega teka v centru Ljubljane ne zanjo ne slovenščine in ne angleščine (na njihovi spletni strani SL in EN piše »TRAIL LJUBLANA«), na javnem prostoru pa so govorili le v angleščini ter s tem 'nadgradili' oglas Ministrstva za zdravstvo, ki oglaša »Šport on the beach« (https://www.youtube.com/watch?v=L4eaZMNB-20). (4) O Hribarju na RTV Letos mineva 175 let od rojstva in 85 let od smrti župana Ivana Hribarja. RTV je 14. 8. 2021 predvajal dokumentarni feljton Ivan Hribar - župan za vse čase, kjer na 15:22 minuti povedo: »Hribar se je lotil tudi popolnega poslovenjenja občinskega poslovanja. Uradi so namreč precejšnji meri uporabljali nemščino. Hribar si je prav tako začel prizadevati za veljavo zgolj slovenskih uličnih napisov v mestu. Po velikih peripetijah je v svojem zadnjem magistratnem mandatu glede tega dosegel popoln uspeh.« Hribarja bi lahko imeli za zgled boja proti tujemu jeziku. (5) In še ena 'kulturna cvetka': Morda greste kdaj na kavo v Mestni muzej, ko vas že na vhodi vabijo "WE MAKE COFFEE SPECIAL FOR YOU" ali v njihovo dvorano, kjer vam omogočajo dostop do spleta z »Name: MGML Guest, Pass: muzej.galerije«? Odgovor: O imenih festivalov in podobnih dogodkov smo v Jezikovni svetovalnici že večkrat pisali, npr. v odgovorih Kritika imena »Ljubljana Festival«, Stvarno ime »Maraton legend Laško« in Začetnica neprve sestavine stvarnega imena: »Rog Dizajn Dnevi« ali »Rog dizajn dnevi«. Zaradi izrazito turistične usmeritve tovrstnih dogodkov in zaradi vpliva angleščine na splošno se pogosto dogaja, da v slovenska stvarna imena, ki imajo tudi izrazito promocijsko funkcijo, vdirajo tujejezične (zlasti angleške) jezikovne prvine ali pa so celo uradni nazivi dogodkov kar v tujem jeziku. Snovalci teh dogodkov se odločajo večinoma po občutku, ki jim pravi, da bo angleški naziv dosegel širše občinstvo, z angleščino pa tudi slovenski naslovniki ne bodo imeli težav. Tako stališče je v današnjem globaliziranem svetu pričakovano, a v nasprotju z Zakonom o javni rabi slovenščine, ki v 24. členu določa: (1) Poimenovanje, napovedovanje in predstavljanje kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda je v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujem jeziku, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem tujim udeležencem. Zakon torej jasno določa, da morajo imeti dogodki, izvedeni v Sloveniji, uradni naziv v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujem jeziku. Kadar je celoten naziv dogodka v tujem jeziku, potrebe po spremembi ni težko ugotoviti in utemeljiti (npr. Ljubljana Coffee Festival), težavnejša pa so lahko imena, ki imajo prvine, značilne za tuje jezike, ki pa se tudi sicer v slovenščini že pojavljajo, npr. struktura s samostalniškim prilastkom, npr. v stvarnem lastnem imenu Ljubljana Festival. V takih primerih lahko jezikoslovci sicer priporočamo določene stilne popravke, ob tem pa je apeliranje na posameznikovo skrb za jezik tudi edini vzvod, s katerim je morda mogoče doseči spremembo. Doseg Zakona o javni rabi slovenščine je namreč omejen – čeprav določa nekatere rabe jezika v javnem prostoru (imena pravnih oseb zasebnega prava ali fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo, lokalov, javnih prireditev), pa recimo ne regulira uporabe tujih jezikov na neformalnih oglasnih tablah pred lokali in na različnih drugih napisih, o katerih prav tako pišete. Res je sicer, da nekaj napisov v tujem jeziku slovenščine ne bo nepopravljivo zaznamovalo, hkrati pa predstavljajo taki nazivi tudi zamujene priložnosti za promocijo in razvoj našega jezika. K uveljavljanju rabe slovenščine lahko prispevamo vsi, tudi tako, da še naprej opozarjamo na nepotrebno rabo tujih jezikov tam, kjer bi bilo brez težav mogoče uporabljati slovenščino (tuji jezik pa le kot dodatek). Ko potujemo v druge države, je vedno zanimivo opazovati jezikovne posebnosti in zanimivosti, primerjati izraze in se česa tudi naučiti. Žal se nekaterim turističnim in gostinskim delavcem zdi, da turistov slovenščina ne zanima, in jo umikajo z javnih napisov. Morda pa bi spremenili pogled in pravo turistično doživetje ponudili tudi z jezikovno kopeljo – v slovenščini. Urška Vranjek Ošlak (september 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 57 Teme
    57 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Če opisujemo dogajanje v preteklosti, ali je pravilno: Hišo je kupil leta 2010, vanjo se je vselil čez tri leta. Hišo je kupil leta 2010, vanjo se je vselil tri leta kasneje/pozneje. Ali je vseeno? Zakaj nekateri po občutku dajejo prednost drugi možnosti? Odgovor: Povsem površinsko, torej formalno gledano, sta možnosti enakovredni: obe izražata, da se je drugi dogodek zgodil v določenem časovnem obdobju po prvem dogodku. To potrjujejo tudi slovarski viri na portalu Fran (iztočnici čez² in pozen). Pregled gradiva v korpusu metaFida je pokazal, da se raba obeh možnosti vendarle nekoliko razlikuje. (1) Zveza čez + časovno obdobje je pogostejša, kadar je izhodišče trenutek govorjenja oz. situacija v okviru sedanjosti, druga situacija pa je v prihodnosti, npr. Vidimo se čez tri dni; Čez eno leto bo končal študij. Zvezna država Kalifornija je namreč sprejela zakon, po katerem bodo čez tri leta (od sprejetja, ki se je zgodilo približno v trenutku govorjenja, op. a.) vse avtomobilske firme, ki tam prodajo več kot 3.000 vozil na leto, morale prodati vsaj 2 % avtomobilov "brez izpušnih plinov". V veliki večini primerov, v katerih je izhodišče trenutek govorjenja, se zdi uporaba zveze časovno obdobje + pozneje/kasneje neprimerna, saj v sobesedilu ni vzpostavljene pretekle referenčne točke, na katero bi se lahko nanašal prislov, npr. *Vidimo se tri leta kasneje. (2) Zveza časovno obdobje + pozneje/kasneje je pogostejša v primerih, ko je referenčna točka s situacijo, ki smo jo omenili, že vzpostavljena, zlasti pri pripovedovanju o preteklosti: Hišo je kupil leta 2010, vanjo se je vselil tri leta pozneje. V primerih, ko sta se obe situaciji zgodili v preteklosti, je tudi možnost s predlogom čez skladenjsko ustrezna in se v rabi pojavlja, npr.: Vmes je leta 1964 izšla fonetična transkripcija, nato še vprašalnica, do leta 1975 je bila opravljena večina terenskih raziskav, nakar je sledilo kartografiranje. Čez tri leta je že izšel uvodni zvezek. Od tod verjetno izvira tudi občutek, da bi govorci v vašem primeru raje izbrali drugo možnost (prislov pozneje/kasneje), saj sta se obe situaciji iz vašega zgleda (nakup in vselitev) zgodili v preteklosti, zveza tri leta pozneje/kasneje pa se jasno navezuje na prej omenjeni nakup hiše. Čeprav nam jezikovni občutek pravi, da je boljša druga možnost, pa tudi s strukturo s predlogom čez v tem primeru ni nič narobe. Gre torej bolj za razliko v najbolj tipični in pogosti rabi, ne za ločevanje med pravilno in nepravilno možnostjo. Urška Vranjek Ošlak (oktober 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 47 Teme
    47 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: V zadnjem času opažam (na primer v časniku Delo), da lektorji vse pogosteje uporabljajo množinsko obliko besede javnost – torej javnosti. Sam sem prepričan, da je to napaka. Ker pa nekateri vendarle govorijo o različnih javnostih, me zanima: koliko jih sploh obstaja? Slišimo izraze, kot so strokovna javnost, širša javnost, svetovna javnost ... Če torej velja logika, da so strokovnjaki strokovna javnost, potem bi lahko imeli še celo vrsto drugih: šolsko javnost, delavsko javnost, mestno javnost, vaško javnost – in tako v nedogled. Prosim za vaš komentar, saj sem prepričan, da se je takšna raba razširila iz angleško govorečega sveta, predvsem po zaslugi t. i. PR-služb. Odgovor: Raba izhodiščno neštevnega samostalnika javnost kot števnega z vidika sočasne jezikovne rabe ni napaka. Kot smo v svetovalnici že odgovarjali (gl. Raba besednih zvez »odnosi z javnostmi« in »stiki z javnostmi), se je v začetku tega tisočletja pokazalo, da ne gre vedno za enovit pojav, temveč je pogosto mogoče ali celo treba govoriti o več različnih javnostih, zato vsaj v strokovni rabi potrebujemo števni samostalnik (npr. odnosi z javnostmi). Tak prehod neštevnega (edninskega) samostalnika v števni samostalnik je po slovenski slovnici mogoč in se dogaja zlasti takrat, ko nek izraz ne pokriva več vseh pomenov, ki jih izkazuje izvenjezikovni svet. Tako smo začeli v nekaterih kontekstih, ki terjajo ponatančenje, govoriti in pisati o znanjih (Uporaba samostalnika »znanje« v množini), gradivih (Števnost: »študijsko gradivo« ali »študijska gradiva«?), pomočeh (Števnost ali neštevnost samostalnika »pomoč«), vsebinah, pa tudi mlekih (Števnost snovnih samostalnikov: »mleko« in »mleka«), mokah, bencinih ipd. Seveda pa še vedno uporabljamo tudi neštevne oblike, kadar so vsebinsko ustrezne. Na vaše vprašanje o tem, koliko javnosti poznamo, ni mogoče podati dokončnega odgovora, saj je množica pridevnikov, s katerimi lahko javnost natančneje določimo, precej odprta. Že SSKJ2 v zgledih navaja mednarodno, svetovno, slovensko, glasbeno in športno javnost. Urbanistični temrinološki slovar (prav tako na portalu Fran) k temu dodaja še zainteresirano javnost. Spletni slovar Kolokacije 2.1 na gradivu korpusa Gigafida (torej korpusa sodobnih besedil) kot najpogostejše navaja strokovno, svetovno, domačo, mednarodno, športno, splošno, nogometno, laično, politično javnost. Pogoste so tudi javnosti, vezane na posamezne države oziroma nacionalnosti (slovenska, ameriška, hrvaška, italijanska ...). Kot lahko razberemo iz zgledov, se javnosti pogosto pojavljajo v parih ali nizih: strokovna proti laični ali splošni javnosti; športna javnost se nadalje členi na nogometno, košarkarsko, alpinistično ... Lahko pa so opredeljene tudi po prepoznavni lastnosti njihovih pripadnikov: kritična, demokratična, zainteresirana javnost. Tina Lengar Verovnik (november 2025)
  • 24 Teme
    8 Objave
    Urška Vranjek OšlakU
    Vprašanje: Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico. Odgovor: Kot je bilo že odgovorjeno ob vašem prvem vprašanju Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih, je pri napisih, ki jih navajate, začetek napisa zapisan z veliko začetnico: Arhivski posnetek Rjavi medved Habitat: Arktični ocean Dr. Samuel Breznik Rojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Edino pri diagramu, na katerem so napisi najverjetneje razporejeni v skladu z narisano predlogo, je mogoče uporabiti veliko ali malo začetnico: Diagram kroženja vode f/Fotosinteza, d/Dušik v tleh, o/Ogljik v rastlinah, d/Dihanje, b/Bakterije … Preberite tudi odgovor: Kako zapisati napis pod sliko? [image: 1661417172118-22dca95a-ff78-4809-9a81-a7fefab1606d-image.png] (Vir: http://ucenjedaljavo.splet.arnes.si/files/2020/03/NIT-Kako-kroži-voda-v-naravi.pdf) Helena Dobrovoljc (september 2022)
  • 2 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, ali je pri zapisu sloganov dovoljeno tolikšno odstopanje od jezikovne norme kot na primer pri ključnikih (#vednoskupaj). Na primer, ali je mogoče slogan Vedno skupaj zapisati kot VednoSkupaj in VEDNOSKUPAJ. Odgovor: Odgovor na vaše vprašanje je odvisen od tega, ali imate v mislih zapisovanje slogana v slogovno nezaznamovanem besedilu ali pa njegovo zapisovanje v oglaševalnem besedilu oziroma njegovo (grafično) oblikovanje v logotip. Meja med slogani in logotipi je namreč pogosto tanka, saj so logotipi vizualne prezentacije, ki pa so lahko po obliki tudi besedila (ob simbolih, znakih ipd.). V prvem primeru, ko bi denimo o tem, kar simbolizira vaš slogan, poročali v novinarskem besedilu, bi ga zapisali brez posebnega oblikovanja, tj. Vedno skupaj. S tem sicer izgubimo grafično poudarjenost bistva sporočila (kar – predvidevam – simbolizira zapis brez presledka), a namen objektivnega sporočanja je bistveno drugačen od namena oglaševalnih besedil, ki so praviloma večkodna in delujejo na več ravneh hkrati. Podobno bi tudi slogan I feel Slovenia v tovrstnem besedilu zapisali točno tako, pa čeprav je v logotipu (kjer je zapisan z velikimi črkami v dveh barvah) na drugi ravni mogoče prepoznati še I feel love. Pri grafičnem oblikovanju imen znamk, akcij, storitev, podjetij ... se njihovi ustvarjalci pogosto odločijo za poigravanje z velikimi in malimi črkami ter drugimi pisnimi znamenji, npr. Za-misli, Sk(ad skladov, s!mobil. Pri tem tudi ne upoštevajo nujno pravopisnih načel, na primer pravila, da zapisujemo lastna imena z veliko začetnico. V prenovljenih pravopisnih pravilih Pravopisa 8.0 v poglavju Velika in mala začetnica ugotavljamo tudi, da je "/r/aba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede /.../ povezana z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (EasyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki Abonma – JOTA)" (člen 139, slogovni napotek). Po podobni logiki lahko tudi pri oblikovanju vašega slogana v logotip "kršite" pravopisno načelo, da med posameznimi besedami v povedi naredimo presledek. Oba predlagana zapisa (pa še kakšen tretji) sta v tem smislu sprejemljiva, v VednoSkupaj je že na prvi pogled lažje razbrati, za kateri besedi gre, pri VEDNOSKUPAJ pa je povezanost le še močneje simbolizirana. Naj omenim, da oglaševanje kljub vsemu zapisanemu vendarle ni povsem razbremenjeno vseh normativnih načel. V sloganih, ki vsebujejo vejico (oziroma bi jo morali), njeno umanjkanje naslovniki prepoznamo kot odstop od pravopisne norme. To se je pokazalo tako pri nekdanjem sloganu NLB Vem zakaj (ustrezno: Vem, zakaj), sloganu DM Kupujem tam kjer nekaj veljam (ki ga je podjetje naknadno na spletni strani popravilo v Kupujem tam, kjer nekaj veljam) kot tudi pri nedavno kritiziranem sloganu Greva punca v južne kraje (namesto Greva, punca, v južne kraje). Ta je naslovnike zmotil kljub temu, da naslov istoimenske pesmi vejic dejansko nima – a gre pri tem za prenos med žanri, pri čemer je treba biti posebej pozoren, kot sem nakazala že v drugem odstavku. Tina Lengar Verovnik (marec 2023)
  • 1 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika? Odgovor: Slovanski in germanski jeziki predstavljajo dve od vej indoevropske jezikovne družine. Pred prihodom govorcev teh dveh jezikovnih vej je bila v začetku historičnega časa (s tem imamo v mislih čas od začetka pisnih virov naprej) jezikovna podoba Evrope precej drugačna: od bolj znanih indoevropskih jezikov so se govorili jeziki keltske in nato italske veje (latinščina) ter grščina. Jezikovna podoba tega dela Evrope se je bistveno spremenila v času propada Rimskega cesarstva in po njem. Najprej so slabitev moči Rimljanov izkoristili Germani, ki so pritisnili na jug s področij svoje starejše poselitve, za njimi pa z vzhoda Slovani. Ti so prišli na manj poseljena ali delno izpraznjena področja, kjer so se naselili. Načrtno pokristjanjevanje teh ljudstev pa je povzročilo spet nove premike: formalno pokristjanjeni Nemci so se lotili pokristjanjevanja Slovanov, vzporedno pa so si Slovane poskušali tudi politično podrediti. Velikomoravska država je za obrambo proti Frankovski državi sklepala zavezništva, kjer jih lahko in pri tem se je (kot po nekaterih virih tudi frankovska stran) leta 862 za pomoč obrnila tudi na Madžare, ki so se že pred tem v kontekstu pozne selitve ljudstev pomikali iz svoje pradomovine na zahod proti Karpatom in tudi že vpadali na področje Bizanca. Tako so se seznanili s področjem in s politično situacijo, kar jim je omogočilo, da so v naslednjih desetletjih v nekaj valovih zasedli poznejši teritorij. Za začetek srednjeveške Madžarske velja leto 895. Že pred 9. stoletjem so bila madžarska plemena v Panonski nižini (oz. Karpatskem bazenu) v stiku s Slovani, ki so govorili pozno praslovanščino. Tako kot imamo v slovenščini prevzete besede iz germanščine, ki smo jih v več kot tisočletnem obdobju stikov prevzemali v različnih stopnjah razvoja obeh jezikov, ima tudi madžarščina besedje, prevzemano iz slovanskih jezikov od najstarejših stikov med jezikovnima vejama (še v arealih pred njihovo stalno poselitvijo) do danes. Slovanske prevzete besede predstavljajo velik del madžarskega besedja – po nekaterih ocenah skoraj deset odstotkov netvorjenega besedja. Nekaj jasnih zgledov iz najstarejšega časa: bab < *bobъ, déd < *dědъ, mák < *makъ, patak < *potokъ, rák < *rakъ, széna < *sěno, szita < *sito (Vir: Zoltán, András, “Hungarian and Slavic”, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online, Ur. Marc L. Greenberg. Dostopljeno 29. januarja 2021.) Še vedno zelo poučen pregled raziskovanja slovanskih izposojenk v madžarščini je v slovenščini objavil Vilko Novak (Raziskovanje slovanskih izposojenk v madžarščini, SRL 19.2, 1971, 167–186). Ko so Madžari prišli na današnje madžarsko ozemlje, so tu naleteli na poljedelce in živinorejce Slovane in si jih podredili, od njih pa so prevzeli zadevno izrazje (in prav tako poimenovanja obrti, dnevov v tednu itd.), ki ga sami do tedaj niso imeli. Seveda so na madžarščino vplivali tudi drugi jeziki. Iz nemščine in latinščine so prevzeli številne izraze z različnih kulturnih področij, ki pa so jih v obdobju purizma začeli preganjati. Simona Klemenčič, Alenka Jelovšek, Peter Weiss (maj 2022) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.