Vprašanje:
Spoštovani!
Imam težavo pri razlagi pomena glagola poznati. Kako naj tujcu, ki se uči slovenščino, razložim razliko med glagoloma znati in poznati.
Najlepša hvala!
Odgovor:
Natančne razlage vseh pomenov obeh glagolov v SSKJ2 si lahko preberete na Franu (www.fran.si), nekoliko poenostavljene pa tudi na Frančku (www.franček.si.) Pri razumevanju pomenskih razlik med glagoloma je nezanemarljiv tudi podatek o prvem jeziku vašega učenca oz. učenke oz. drugih jezikih, ki jih ta zna. V grobem namreč nekateri jeziki med tema dvema glagoloma razlikujejo, npr. italijanščina sapere : conoscere in francoščina savoir : connaître, drugi sploh ne, npr. angleščina to know (s približkom to be aquainted, familiar with). Pri iskanju teh pomenov po različnih jezikih si lahko pomagate tudi s portalom Franja (www.franja.si). V ozir velja vzeti tudi dejstvo, da se je glagol poznati najverjetneje s predpono po… za 'izražanje nastopa stanja, pridobitve lastnosti' razvil iz glagola znati, torej je poznavanje posledica znanja. Vsekakor pa je med znati in poznati minimalna pomenska razlika, saj ko nekaj znamo, to navadno tudi dobro poznamo (ne pa nujno). Znamo namreč tudi s tvarino nekaj narediti, jo ubesediti, npr. znam vlogo (na pamet), znam besedilo (napisati, interpretirati), poznamo pa poleg oseb predvsem tvarino samo, postopek izdelave ipd., torej vemo, kdo/kaj to je, npr. poznam vlogo (glavnega igralca), poznam (avtorsko) besedilo, kar lepo kažejo pomenske razlage obeh glagolov oz. njihova hierarhija.
Po razlagi v SSKJ2 je pri glagolu znati najbolj razširjen nezaznamovan pomen 'imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti', npr. znati abecedo, poštevanko, pesem, vlogo, besedilo oz. v podpomenu 'biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja', npr. znati matematiko, slovnico. Torej znati KAJ (to, kar se uči, študira in je vtisnjeno v zavest, spomin / dejstva, podatke z določenega strokovnega področja) povedati, uporabiti. V drugem nezaznamovanem pomenu se navadno uporablja z nedoločnikom, in sicer v pomenu 'biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost, npr. zna brati, kuhati, plesati, popravljati stroje, v podpomenih pa tudi 'biti sposoben narediti, delati kaj glede na svojo razvitost, znanje', npr. zna govoriti, pisati, odgovoriti na vprašanje in 'biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti', npr. zna se obvladati, potrpeti, varčevati, se uveljaviti, prepričati, torej znati NEDOLOČNIK (KAJ). Vsi preostali pomeni tega glagola so zaznamovani.
Pri glagolu poznati prevladuje pomen 'vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga', npr. nihče ga ne pozna, ali me še poznaš, ni poznal ne očeta ne matere, torej poznati KOGA. Nezaznamovan je tudi drugi pomen, delno pomensko prekriven s prvim pomenom glagola znati, ki je v SSKJ 2 razložen kot 'vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim' (pri znati gre za dejstva, podatke s kakega strokovnega področja, kar je tu v podpomenu), npr. poznati geslo, pot, pravila, oz. njegov podpomen 'imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari, področju' (o čem), npr. poznati svojo stroko, moderno glasbo, evropsko književnost, pri čemer pa ni nikjer poudarjena oziroma izpostavljena raba.
Do prekrivnosti prihaja torej med prvim podpomenom glagola znati, tj. 'biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja' in drugim pomenom glagola poznati, pri čemer je 2. pomen glagola znati bolj uporabnostno naravnan, torej tudi 'biti sposoben povedati, uporabiti' in konkreten, torej 'biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja', medtem ko je drugi pomen glagola poznati bolj splošen, torej zgolj 'vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim'. Razlika je lepo razvidna iz naslednjih dveh primerov:
(1) znati vlogo/besedilo na pamet 'imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti' PROTI poznati vlogo/besedilo 'vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim'
(2) znati slovnico nekega jezika 'biti seznanjen s slovnico, poznati pravila ipd., predvsem pa dejstva in podatke znati tudi ustrezno uporabljati in jih posredovati dalje' PROTI poznati slovnico nekega jezika 'biti seznanjen s slovnico, poznati pravila ipd.'
Ključna razlika je v odtenkih, kaj želimo poudariti. Zgolj poznavanje, tj. védenje o nečem, seznanjenost s čim (poznati), ali dejansko znanje, ki vključuje tako védenje o nečem, seznanjenost s čim kot tudi prenos v prakso (znati). Ali če povemo s SSKJ-jem: poznavanje 'vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju' ali znanje kot 'celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem' oz. v podpomenu 'celota znanih, ugotovljenih podatkov o stvarnosti' ali 'z učenjem pridobljeno tako poznavanje besedila, da se to lahko pove, navede' oziroma v podpomenih 'seznanjenost z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja' ali 'izurjenost, usposobljenost za kako dejavnost'.
Nataša Gliha Komac (september 2025)
