Javnost ali javnosti?

Moderator

Vprašanje:

V zadnjem času opažam (na primer v časniku Delo), da lektorji vse pogosteje uporabljajo množinsko obliko besede javnost – torej javnosti. Sam sem prepričan, da je to napaka.

Ker pa nekateri vendarle govorijo o različnih javnostih, me zanima: koliko jih sploh obstaja?
Slišimo izraze, kot so strokovna javnost, širša javnost, svetovna javnost ...

Če torej velja logika, da so strokovnjaki strokovna javnost, potem bi lahko imeli še celo vrsto drugih: šolsko javnost, delavsko javnost, mestno javnost, vaško javnost – in tako v nedogled.

Prosim za vaš komentar, saj sem prepričan, da se je takšna raba razširila iz angleško govorečega sveta, predvsem po zaslugi t. i. PR-služb.

Odgovor:

Raba izhodiščno neštevnega samostalnika javnost kot števnega z vidika sočasne jezikovne rabe ni napaka. Kot smo v svetovalnici že odgovarjali (gl. Raba besednih zvez »odnosi z javnostmi« in »stiki z javnostmi), se je v začetku tega tisočletja pokazalo, da ne gre vedno za enovit pojav, temveč je pogosto mogoče ali celo treba govoriti o več različnih javnostih, zato vsaj v strokovni rabi potrebujemo števni samostalnik (npr. odnosi z javnostmi). Tak prehod neštevnega (edninskega) samostalnika v števni samostalnik je po slovenski slovnici mogoč in se dogaja zlasti takrat, ko nek izraz ne pokriva več vseh pomenov, ki jih izkazuje izvenjezikovni svet. Tako smo začeli v nekaterih kontekstih, ki terjajo ponatančenje, govoriti in pisati o znanjih (Uporaba samostalnika »znanje« v množini), gradivih (Števnost: »študijsko gradivo« ali »študijska gradiva«?), pomočeh (Števnost ali neštevnost samostalnika »pomoč«), vsebinah, pa tudi mlekih (Števnost snovnih samostalnikov: »mleko« in »mleka«), mokah, bencinih ipd. Seveda pa še vedno uporabljamo tudi neštevne oblike, kadar so vsebinsko ustrezne.

Na vaše vprašanje o tem, koliko javnosti poznamo, ni mogoče podati dokončnega odgovora, saj je množica pridevnikov, s katerimi lahko javnost natančneje določimo, precej odprta. Že SSKJ2 v zgledih navaja mednarodno, svetovno, slovensko, glasbeno in športno javnost. Urbanistični temrinološki slovar (prav tako na portalu Fran) k temu dodaja še zainteresirano javnost.

Spletni slovar Kolokacije 2.1 na gradivu korpusa Gigafida (torej korpusa sodobnih besedil) kot najpogostejše navaja strokovno, svetovno, domačo, mednarodno, športno, splošno, nogometno, laično, politično javnost. Pogoste so tudi javnosti, vezane na posamezne države oziroma nacionalnosti (slovenska, ameriška, hrvaška, italijanska ...). Kot lahko razberemo iz zgledov, se javnosti pogosto pojavljajo v parih ali nizih: strokovna proti laični ali splošni javnosti; športna javnost se nadalje členi na nogometno, košarkarsko, alpinistično ... Lahko pa so opredeljene tudi po prepoznavni lastnosti njihovih pripadnikov: kritična, demokratična, zainteresirana javnost.

Tina Lengar Verovnik (november 2025)